MP3 je kontraemancipativen
9 November, 2007- Dragi, bom zdaj pomila posodo … bom že jaz, ni ti treba.
- Dragi, a maš kakšne srajce za zlikat? Ja? Super. Bom kar danes. … Ma ne, bom jaz.
- Dragi, mleko potrebujeva. Najbolje bom, da ga grem kupit kar zdaj. … Ni ti treba.
To ni scenarij za inzulinsko literarno delo ali film.
To tudi ni samohvala.
Ravno tako ne citiram koga drugega, nisem ironična in se ne norčujem.
Tako govorim jaz.
Kadar koli je priložnost za to.
Čas je za flešbek:
Alcessa odrašča na vzhodu zdaj že bivše socialistične države, kjer glamur ne igra posebne vloge, zato pa ženske odraščajo v veri, da velja ohraniti enakopravnost z moškim: treba je imeti poklic, eno ali dve službi, enkrat tudi lastno bajto, frizura pa niti ni tako važna – pomembno je, da ženska lahko poskrbi zase . Alcessa vse to ponotranji in trenutno z veseljem od 9h do 22h sedi za računalnikom in dela. Tudi frizuro že ima. To še ni vse: tudi Mr. alcessa je čisto samostojen in zna poskrbeti zase. Pomiti posodo. Zlikati svoje srajce. Iti po mleko. Vse to brez besed in pogajanj. Ker se pravi moški namreč tudi tega ne boji. 
Vendar alcessa njegovega udejstvovanja zadnje čase noče več. Razlog?
MP3 predvajalniki. iPod & Co.
Odkar si je na svoj shuffle naložila 1 GB muzike in ker med delom nima časa in volje za poslušanje, komaj čaka na priložnost, da si ušesa zamaši s slušalkami. Najbolje med kakšnim koristnim opravilom, tako se še malce razmiga od stalnega sedenja. Se vam to ne zdi privlačno? Razmislite: likate srajce, zraven migate z boki in mrmrate “To je šnopc, maderfaker, to je šnopc!”
Prisegam, da sprošča.
prelepa zelena begunjščica dokazano dobro vpliva na likanje ovratnikov. recommended.
AUA!!
please, de-recmommend it
Ok, po daljšem premisleku smo člani Dopisne republiške uprave za dvig narodne zavesti ob likanju srajčnih ovratnikov s težkim srcem sklenili, da se zaradi večje popularizacije likanja med mlajšimi generacijami Slovencev in Slovenk, skladbe Begunjščica, Golica in Rudeči cvet umakne iz obveznega mp3 repertoarja in se z njih odstrani oznako recommended.
Uff, hvala.
(gre takoj likat)
Situacija me rahlo spominja na to, kako sem lani hodila domov s treningov nanbuda. Včasih prav načrtno nisem prestopila na drugi avtobus, da sem šla potem peš od postaje do doma po daljši poti in obenem poslušala muziko. Hja, mp3 zadevice so očitno neke vrste droga…
P.S.: Vedno pozabim omeniti, da sem v muzeju Arktikum v Rovaniemiju videla nagačenega losa. Res veličastna žival in škoda, da je bil prvi finski los, ki sem ga videla, nagačen… Ker pa je bilo tam tudi latinsko ime živali, sedaj vem, od kod prihaja ime avtorice pričujočega bloga. Vsaj domnevam.
Kaneli, pa saj v Skandinaviji ni losov… So samo nagačeni in pa tisti lažni v živalskih vrtih, ki zmeraj samo ležijo in ne pridejo blizu…
Ja, ime alcessa prihaja od mitskega bitja z rogovi, ki se mu po latinsko reče alces alces…
Matr potem sem pa res čudna. Ker likam z Debussyjem in Chopinom. Ali pa me pomirja Grover Washington. Res pa je, da likam zelo poredko in še to takrat, ko sem kaj besna. Ker je potem zlikano en dva tri in me ponavljajoče gibanje in nežna glasba pomiri
Je rekla tudi tista, ki včasih otroke pelje s treninga po daljši poti po obvoznici, da se malo zadane vsaj z glasbo.
Kaneli, Karmen, hvala za poročilo: stvar postaja resnično zanimiva in vpliv MP3 predvajalnikov ipd. je najbrž precejšen.
Čar likanja je v ponavljajočem gibanju, ja, pa tudi toplota in svežina sta kdaj pomembni…. Klasike pa še nisem poskusila. Trenutno se še zadevam z Amy…