Pač štrikam

Na začetku naj bo kar credo:

V dihotomije ne verjamem.

Še posebej ne, če naj bi z njimi opisovali življenje, vesolje in vse ribe. Tudi varljiva lahkotnost znanstvene razčlenitve Harryja Potterja kot poligona neokonzervatizma v zadnji Mladini (dr. Lilijana Burcar) me ne prepriča: že sami glavni junaki so dovolj večplastni, da je predstavljena teorija arhetipskosti preveč preprosta za njih.

Zdaj pa primeren disclaimer: vsa ta leta postkomunistične demokracije v Sloveniji in razvite demokracije v Nemčiji se še nisem naučila strokovno, se pravi politično oz. ekonomsko, govoriti o neokonzervatizmu, libertarizmu, libertinizmu, liberalizmu ipd. Znam pa lepo pošimfati čez komunizem, vendar moje izrazoslovje in vsebina zmerjanja kot posledica študija germanistike najbolje opisujejo bivšo Vzhodno Nemčijo in tako tudi najbolje zvenijo v nemščini, v slovenščini vsa tista precizna žmohtnost zmerjanja kar nekam izgine.

Domač mi je torej edino diskurz vsakdanjega, ki se mu po pravici, krivici in fazah vmes kdaj reče tudi banalnost.

OK, podajmo se končno in medias res:

Če si torej sama zaštrikam pulover, je to najbrž znak konzervatizma (neo-, ker sem še mlada in moja tašča tega nikoli ne bi storila), če pa se hkrati zavedam, da nosim nekaj, kar niso v težkih mukah sešile zgarane delavke na Kitajskem, sem se pomaknila na levo stran (think Naomi Klein). In če se pri tem ne počutim blaženo, ker da sem storila dobro delo, se spet odmikam na desno, ker (tudi) s tem po razširjenih predsodkih postanem netipična levičarka in malce prestroga s sabo oz. drugimi.

Če se torej javno hvalim o konzervativni opremi stanovanja (in nemško govoreči pri tipkanju komentarjev nervozno trzajo, da ja ne bi slučajno uporabili izraza spießig, filistrozna), hkrati pa me ni sram na vse lesene podstavke prilimati živo rdečega filca, mar nisem spet izkazala neke …-sti? Ali …-izma? Kar koli že? Kreativnost to vsekakor ni, ker sem v trgovini našla le živo rdeč filc in se mi ni dalo iskati drugje. Potem pa se je izkazalo, da je stvar poleg dnevne sobe (na sliki) tudi v spalnici prav zanimiva.

 

Aja, da ne pozabim: Lepega dne bom kaj prebrala o modernih politično-ekonomskih pojavih, tako kot se za družboslovko spodobi. Ampak najbrž ne bom o tem nič napisala, ker to drugi bolj obvladajo. Lahko pa že zdaj napovem, kaj bo moj prvi stavek, če se kdaj vseeno odločim svoje prebranosti deliti z vami:

V dihotomije ne verjamem.