Čisto prava antiglobalistka

“… naši izdelki tako poceni?” Aja, vem, kaj sledi. A res moram? Hitro pritisnem še tipko z vprašajem in si dovolim pet mikrosekund zadovoljstva ob dejstvu, da vem, kaj bom morala prevesti v naslednjih stavkih. Potem si zaželim, da mi ne bi bilo treba.

“… trinajst zaposlenih, ostalo svobodni sodelavci in pogodbeni proizvajalci …” Obstanem in se zamislim. Le kje kupujejo svoje izdelke? Na Kitajskem? Na Tajskem? Manjka še primerjava z neumnimi, okornimi sloni, ki niso dojeli bistva globalizacije.

Aha, here we go*. “… kot velika podjetja, ki v svojih proizvodnih obratih redno zaposlujejo na tisoče delavcev …” Jep. Pa smo tam. Folk, a vam ni jasno, da nov evropski prekariat vaših izdelkov praviloma ne bo kupoval? Da bi morali biti svoji konkurenci hvaležni, da redno zaposluje tisoče delavcev, ki domnevajo, da bodo plačo dobili tudi naslednji mesec ali dva in si torej lahko privoščijo vaše cenene igračke made in China? A vi sploh veste, da si vaših poceni izdelkov njihovi daljnji izdelovalci v bratski Kitajski praviloma ne morejo privoščiti?

No, pa sem jezna. Vprašanje, a bi torej morala odkloniti ta prevod, se vseeno ne pojavlja več. Odgovor sem domislila že, ko se je vprašanje etičnosti prevzetih prevodov pojavilo prvič.

Če bom preveč fina in izbirčna, se lahko zgodi, da bodo moji pogodbeni partnerji prevode poslali v Slovenijo, kjer jih bodo “prevedli” “prevajalci” za tretjino mojega honorarja. Tako bo volk lačen, koza pa nesrečna.

What say you, Naomi?**

-

*Pa smo tam.

**Kaj praviš na to (skonstruirano zgodbo z resničnimi poantami), Naomi (Klein)?

---

Possibly related posts: (automatically generated)

• Ključ do doma
• Škrjanec ali sova? Ena o vstajanju
• Analogni oz. virtualni sir
• Liberal arts