Meje mojega jezika
7 May, 20081. MEJE MOJEGA SVETA - V STAVKU
Povprečen stavek lahko primerjamo z dejanjem gledališke igre, v kateri se nekaj konkretnega dogaja, tam je glavni igralec, pogosto so tam tudi njegovi soigralci, na odru praviloma tudi mineva čas, včasih kdo prehodi kakšno pot, in vse to v sreči, nesreči, žalosti, smehu itd.
Pozornemu gledalcu in poslušalcu pri tem morebiti ne uidejo omejitve, ki vplivajo na razvoj dogodkov pri tej pomembni enoti jezika kot poteku enega dejanja. Pa si poglejmo preprost primer iz slovenščine:
Janez (glavni igralec) občudujoče (način) gleda (konkretno dogajanje) Marijo (cilj dogajanja).
Povedano po slovnično:
Janez (osebek, kdo ali kaj) občudujoče (prislovno določilo načina, kako) gleda (povedek, kaj dogaja) Marijo (predmet, koga ali kaj).
Mariji je Janez tudi všeč in zelo ji godi, da jo občudujoče gleda, vendar se hkrati zaveda, da je v tej igri samo tarča gledanja, predmet dejanja, ki ga izvaja glavni igralec, namreč naš osebek Janez. Marija je moderna ženska in bi rada bila občudovana in dejavna oseba hkrati, ne pa samo pasiven predmet občudovanja. Hkrati tudi ve, da nima smisla Janezu pripovedovati o svojih težavah, ker je ne bo poslušal. Pa prijateljice? Ne bo šlo, ker bodo mislile, da se dela pametno …
Tako naša Marija vsa zamišljena na vprašanje prijateljice Mojce, a bo kaj z Janezom, odvrne:
Janez pravi, da sem lepa.
Potem ji vzame sapo. Seveda! Kako tega ni opazila prej! V stavku
da sem lepa
je Marija vendarle osebek, aktivno bitje, ne pa predmet glagola oz. moškega poželjivega opazovanja! Dokaz:
da (jaz, kdo ali kaj) sem (kaj dogaja) lepa (kakšna - lastnost osebka).
Je to vse? Marija še zmeraj razmišlja, ker se ji vseeno zdi, da je z zgornjim primerom nekaj narobe. Razmišlja in razmišlja, potem pa ima naenkrat vsega poln kufer, naroči si campari in s prijateljico raje klepeta o čevljih.
Tja, na žalost Marijina domneva, da je lahko vpričo Janezovega mnenja tudi glavni igralec svojega lastnega dejanja, ne drži. Marija tudi v tem primeru ostaja predmet dejanja, samo višji nivo je treba preveriti:
Janez (osebek) pravi (dejanje), (koga ali kaj:
[da sem lepa.] (predmet)
Isto velja, če Janez le molče gleda:
Janez (osebek) vidi (dejanje), (koga ali kaj:
[da je Marija lepa.] (predmet)
Facit: Ko smo (v celoti ali delno) podvržene pogledu oz. mnenju nekoga, smo zmeraj predmet dogajanja.
2. MEJE MOJEGA SVETA - NA KONCU BESEDI
Predstavljajte si diskoteko, v kateri je 50 punc in 50 fantov. Nenadoma glasba utihne in slišati je nekoga, ki reče:
Potem sva šla k meni in se ljubila celo noč.
5 minut za logiko: za koliko ljudi iz zgornje diskoteke velja, da je zgornji stavek resničen in so šli z govorcem ter se z njim ljubili celo noč, če ga je
a) izrekla ženska?
b) izrekel moški?
In? Še kdo, ki je po tem matematičnem dokazu mnenja, da ženske v slovenščini nismo zapostavljene?
Wow, Alcessa. Ful zanimivo. Me je spomnilo na en workshop, pri katerem sem sodelovala lani. Vodil ga je Jackson Katz, avtor knjige The Macho Paradox: Why Some Men Hurt Women and How All Men Can Help.
Med drugim je govoril tudi o jeziku, predvsem o tem, kako se o primerih nasilja nad zenskami poroca v javnosti. Poudarek je bil na pasivnosti in aktivnosti. Katz je navedel primer, kako moski, ki povzroci nasilje nad zensko, ponavadi nima spola, zenska, kot zrtev, pa ga vedno ima: “Woman abused by spouse.”
Drugi primer je bil za “shift in focus”, ki v bistvu dovoljuje “victim blaming”:
John beat Mary.
Mary was beaten by John.
Mary was beaten.
Mary was battered.
Mary is a battered woman.
Ravno sem ugotovila, od kod mi je tvoj primer za “shift in focus” znan… Iz seminarja generativne sintakse na faksu, kjer sem se, če se prav spomnim, polglasno zgražala nad njim in se je docentka strinjala, vendar to ni bila naša tema …
Zanimivo je, da se v pasivu za pretepene ženske te nahajajo v središču pozornosti (kot osebek) in hkrati ostajajo žrtve pasivnega dejanja glagola, čigar izvajalec je kot afterthought omenjen v frazi “by x) ali izpuščen.
Sama sem pasiv v svojih učiteljskih letih sicer razlagala kot idealen izrazni način za politike, kadar pozornost želijo usmeriti vstran od sebe (”taxes were increased”
Drugače pa jezik, ki izraža zanosno opazovanje, ocenjevanje in izražanje mnenja o videzu druge osebe, spada med moje osebne primerke za jezikovno nevzdržnost, vendar v bistvu ne toliko zato, ker bi to počeli predvsem moški nad ženskami, temveč preprosto zato, ker je to popredmetenje človeka po človeku čedalje bolj pomemben del modernega jezikovnega izražanja… Moj odpor zajema vse moške/ženske, ki se ne morejo učakati, da njihov(a) moški/ženska/prijatelj(ica)/znanec ipd. izrazi mnenje o čisto vsakem aspektu njihovega videza in so užaljene/užaljeni, če tega feedbacka ni ali ne sledi z zadostnim zanosom in gorečnostjo. Obstaja skorajda strastna želja, biti predmet. Potreba po tem. Ravno tako kot želja, iz drugih delati predmete….
Ja, mislim, da ga je Katz vzel od lingvistke Julie Penelope.
A ves, da tudi jaz na podoben nacin mojim studentov razlagam pasiv–kot izmikanje odgovornosti. Jim povem, da se ga ze od malega naucijo. Npr., zlomijo vazo, pa recejo, “The vase got broken,” namesto, “I broke the vase.”
Mene vsake toliko prime, da bi sla studirat lingvistiko, ker so mi take stvari ful fascinantne.
A ni “občudujoče”? “Občudojoče” mi čudno zveni
Zveni že čudno, napiše pa se prav hitro in brez večjih težav
Hvala.
Opa, na tem blogu pa je pravi lingvistični party!
Fascinantno. V bistvu tole že sega na področje filozofije oz. sociologije, ko preko jezika opaziš vzorce dogajanja v družbi (v kakšnih situacijah se uporablja pasiv, da ste ženske vedno “opredmetene”, … :)). Zelo zanimiva zadeva! Obvladate sceno, ni kaj.
Gregor: ja, se zgodi vsake toliko časa, da malce polingviziramo
Stvar je zelo zabavna, vendar je rezultate dobro jemati z malce dvoma, dokler niso preverjeni na znanstveni način (mogoče so, pa ne vem). Zgornji zapis izhaja iz moje frustracije, OBČUTKA, ki ga dobim, ker se mi zdi, da je veliko ljudi tako rado objekt oz. iz drugih dela objekte.