Jezus je bil na dopustu na Zemlji in čez dva tedna pride nazaj. Svetemu Petru reče: je foter doma, ker moram govoriti z njim? Sveti Peter pokima, Jezus stopi do očeta in ves razburjen reče: Oče, se spomniš tistega ribolovskega kluba, ki sem ga pred malce več kot 2000 leti ustanovil na Zemlji? A veš, da še zdaj obstaja?!

A veš, čigave besede so to?

„Das Wort Gottes ist für mich nicht mehr, als der Ausdruck und das Produkt menschlicher Schwächen. Die Bibel ist eine Sammlung ehrbarer, aber dennoch primitiver Legenden, welche doch ganz schön kindisch sind. Keine Interpretation, wie feinsinnig sie auch sein mag, kann das (für mich) ändern.“

Ne, nisem verna, vendar se z verniki rada pogovarjam, tako kot z marsikom drugim. Sem pa razmišljala o budizmu, preden sem ugotovila, da mi svoboda bolj tekne.

Ti tudi ne?

Glede na tvoja razmišljanja nekako dvomim da bi bila
pristaš katere religije.
Saj res, pred kratkim sem bil v Švici in so se ravno “repenčili” koliko morajo plačati cerkvenega davka. Je pri vas enako?

Torej, logično se mi zdi, da je Darwin verjel v/omenjal Stvarnika, ker je raziskoval in pisal v času, ko je to bilo običajno. Predvidevam, da ni hotel spremeniti sveta v ateističnega, in če smo čisto iskreni: ko odkriješ nekaj tako noro kompleksnega, boš pač verjel, da za vsem stoji višja sila. Druga možnost je, da mogoče res ni verjel v božje stvarstvo, vendar ne bi bilo v duhu časa in pametno (in bi mogoče imel težave z objavo) takšno nevero javno priznati – ne vem, o njem govorim kot “znanstveni laik”. Albert Einstein menda nikoli ni nehal verjeti, da za vsemi tistimi nerazumljivimi enačbami, ki so veljavne še danes, stoji sam bog.

Druga stvar: prihajam s prekmurskega podeželja, bivša evangeličanka. Cerkev in cerkveni obredi (in tam do 14, 15 leta zame osebno tudi bog) so bili tako pomemben del našega življenja, da sploh nimam nobenega občutka ali spomina na zatiranje s strani države. Z eno samo izjemo: moja teta je bila učiteljica, katoličanka, in ni smela/hotela v cerkev. Vsi ostali pa…po želji.

Res nismo praznovali božiča 24. decembra, temveč na prvo nedeljo po tem, in pa novo leto, ampak moram priznati, da mi ta praznik še nikoli ni pomenil preveč, ker se mi je ves ta čas zdel vsebinsko prazen – govorim o načinu, kako ga obhajamo, ne o pomenu praznika.

Tako da, obstaja nas nekaj, ki se kot verniki nismo počutili ogrožene in vse to poznamo iz zgodb drugih.

Zato pa je fajn, da se o tem govori, iz vseh možnih vidikov – pa oprosti, ker sem tako na dolgo napisala vse, kar mi je ravnokar brnelo po sivih celicah