I have to admit I was quite surprised at Cherry‘s question on which 3 books I thought everyone should read.
I thought: … ??? … errr … 3 … books?
In the end, I delivered my answer in 3 instalments. 
Because I’m such a fast thinker, of course.
1. Erich Fromm: Escape from Freedom
2. Cordelia Fine: Delusions of Gender
3. Douglas Adams: Hitchhiker’s Guide to the Galaxy
(check the link for explanations). I need to check Cordelia Fine
Well, I discovered she “took Adams already” and I thought I shouldn’t mention him any more, but I still managed to decide on 3 books of my own, which I think are REALLY worth reading – though I wouldn’t want to persuade you into doing them, it’s just that they feel most important to me. So, my personal most favourite books are:
A. A. Milne: Winnie-the-Pooh – I read it as an adult and it still managed to exert a strong influence upon me. The things is, I read “Pu der Bär” first, only to find out Harry Rowohlt must have done a marvellous job translating Milne. Then I heard cassettes (!), on which Harry Rowohlt reads his own translation. Then I read some other things by Harry Rowohlt, got myself a fluffy Piglet, Tigger, Pooh and Eeyore (that is: Ferkel, Tiger, Pu and I-Ah) to put on the shelf and then, yes, only then did I read Milne’s book for the first time. I dare say it is as good as its German translation. 
Michael Schmidt-Salomon: Manifesto of Evolutionary Humanism: A Plea for a Contemporary Culture (Manifest des evolutionären Humanismus) - This is not a book to be read by children and adults alike, but it does provide many answers to questions one may still have, confirm some vague ideas one might have acquired coincidentally while growing up as a thinking person and is on the whole a most beautiful, readable philosophical work. Actually, I wrote about it twice here, too (in Slovenian) and I can hardly wait to re-read it.
Jonathan Safran Foer: Eating Animals – And it’s not what you think. I haven’t eaten meat for 19 years and in the beginning, I had to bear quite some … piss others were taking out of me. No kidding. So I didn’t have time and opportunity to feel smug for not eating meat right then and afterwards, I had even less time for smugness. Before I read Foer’s book I thought I had already seen the worst things done to animals in the name of food, since I had participated in killing and cutting rituals as a child/teenager. Boy, was that naive thinking if I ever saw one! But after having read Foer’s account: the results of his research and his soul-searching, things changed for me once again. See, I really don’t like it when people treat other people like objects. And now I also hate the fact that meat is basically a suffering animal denied its right to pain alleviation and empathy, undergoing the industrial process of changing living beings into plastic-wrapped objects. As in most other cases, I do my thinking and suffering alone and don’t see any reason in trying to convince others to think the same things as I do. I still think it is our duty as human beings to at least inform ourselves about the fate of other living beings, subdued to industrial processing in order to feed us. We need to know. Vegetarians, carnivores, we all need to know.
And you? Care to share 3 books you think everyone should read?
March 17th, 2011 at 12:27
o, kok mam rada ta vprašanja o knjigah.
To vprašanje ti bom ukradla za Frišno…
…čeprav nikoli nisem tripala na Puja…
…bom pa brala Schmidt Salomona in poročala ako sem kaj bolj razsvetljena.
March 17th, 2011 at 12:32
Ti kar ukradi. Mi poveš, zakaj nisi tripala na Puja?
Pa ne pretiravat z razsvetljenostjo, bodo Pandore dobile doktorske klobučke na glavi namesto na niplnih
March 17th, 2011 at 13:34
to s Pujem, ma ne vem…mislim, da mi ni bil hecen…Tud Mali Princ me ni potegnil, kot tudi ne J.L.Galeb…in ne Moby Dick…
…še danes pa mislim, da je vrhunska Pika Nogavička in prepričana sem, da je Štoparski vodič genijalno delo.
March 17th, 2011 at 13:52
Mali Princ tudi mene ni prehudo, Moby Dicka nisem brala, J.L. Galeba pa sem prebrala v primernem obdobju (zgornja 20) in potem pozabila, kot se spodobi.
Pika Nogavička je itak kul, ja, Štoparski vodič tudi
March 17th, 2011 at 15:35
Definitely planning to read all three of your suggestions, starting by Winnie the Pooh
March 17th, 2011 at 15:41
March 17th, 2011 at 17:49
Moja prva reakcija je bila, da jaz pa itak ne bi ljudem govorila, kaj morajo brat.
Potem sem pa kljub temu začela brskat po spominu in me je stisnilo – a samo tri?! OK, pol pa tri, no.
1. Dawkins, The God Delusion
2. Alenka Puhar, Prvotno besedilo življenja
3. Wolcott, The Metabolic Typing
In zdaj me srce boli za knjige od 4. do vsaj 10. mesta, tolk da veš
March 17th, 2011 at 17:55
Spina, ja, zato sem tudi izrecno napisala, da so to samo moje velike ljubezni … Za razliko od tebe se lestvica pri meni ne nadaljuje. No, pravzaprav so zgornje 3 knjige mišljene kot enakovredne in ne kot lestvica. Imela sem kar nekaj knjig, po katerim sem po branju hodila 2 cm od tal, ampak to enkrat mine in ostanejo lepi spomini …
Tvoj Dawkins je moj Salomon-Schmidt, Puharjeve ne poznam, za Wolcotta ti pa verjamem – enak status ima moja tanka ayurvedska kuharica (res je spremenila mojo kuhinjo in moj dober telesni občutek, odnos do hrane in še zdaj, po vseh teh letih, me navdušuje – what else can one want?)
Lahko pa mi napišeš še ostale ( v zvezi s knjigami, ki jih berejo drugi, sem zmeraj firbčna kot 100 hudičev), če že ne hodiš na Goodreadse prijavljat vsako prebrano buklo, da bi jih videli tudi mi ostali …
March 18th, 2011 at 09:20
Sem vedela, da mi boš kdaj še očitala Goodreads
Puharjeva je raziskovala otroštvo v preteklih stoletjih na področju Slovenije. Grozljive stvari. Potem ti je lahko marsikaj bolj jasno, saj sva enkrat že o proletarski/kmečki mentaliteti, a ne.
Kaj bi bilo še nujno prebrat? Dawkins, The Selfish Gene, pa sploh vse od Dawkinsa. Določene stvari so mogoče rahlo dolgočasne, drugače pa je genialen. Ne mogoče toliko v tem, kar piše, ampak ker to lahko potem pošteka vsak družboslovec
Par starševskih: Alenka Rebula, Globine, ki so nas rodile. Za kontro Puharjevi. In Juul, The Competent Child, to bi pa res moral vsak prebrat, ki ima opravka z otroki, tip je dobesedno prestavil paradigmo “vzgajanja” čist na glavo.
In leposlovja se sploh še nisem dotaknila. Vse tri Sandrine, ki jih je navedla, pa recimo Saramagov Esej o slepoti, Memoires d’Hadrien od Yourcenarjeve, Ensemble, c’est tout od Gavalde … Sprašujem se, kakšen bi se danes zdel Zločin in kazen. Pri šestnajstih ali kdaj že me je tako zadel, da sem si komaj opomogla
March 18th, 2011 at 09:26
Ja no, če si vedela, je pa itak vse v mejah normalnega, ne da.
Samo da te nisem s čim presenetila …
Puharjeva … nenadoma jo istočasno hočem in nočem brati. Jao. Kar pomeni, da bi jo. Imam kakšno šanso, da jo še kje dobim?
Dawkinsa mam enega doma, sem že pisala, ko sem bom notranje skoncentrirala, bo. Sem pa prebrala Hitchensa, ki je ravno tako zelo dober (predvidevam, da to veš).
Juul mi je všeč na daljavo, odkar je o njem pisala Karmen (Hirkani), pa tudi en intervju sem brala z njim, v Zeitu (kot bivša prfoksa se zanimam tudi za vzgojo otrok). Verjamem, da je dober
Zločina in kazni nisem, sem pa Vojno in mir (v nemščini) … Dobra.
Ma ne, zdaj pa zares: res nočeš na Goodreadse?
March 18th, 2011 at 10:43
Kaj pa vem, kje bi dobila Puharjevo drugje kot v slovenskih knjižnicah, je kar stara stvar.
Hitchensa pa ne poznam in že guglam!
Ej, ne vem, zakaj me ne vleče na Goodreads. Pa vedno pogledam, kaj ti bereš, kljub temu da se mi ne sanja o aktualnih nemških knjigah (sem še vedno v fazi najstniških knjig in kriminalk). No, mogoče me zato ne vleče, ker trenutno ne berem nič takega, o čemer bi se mi zdelo vredno kogarkoli obvestit.
March 18th, 2011 at 10:57
Izdala jo je Studia Humanitatis, leta 2004
Christopher Hitchens je dober frend od Dawkinsa in super za brati.
(saj ti ni treba na goodreadse, če nočeš – nič ne skrivam: radovedna sem, kaj berejo moji internetni znanci, marsikomu ukradem ali dam idejo. Navedem tudi vso trivialno literaturo, ki jo tudi berem (erotične romane, kriminalke, otroške knjige, “zgodovinske” romane…), plus, navedla sem tiste knjige iz mojega študijskega obdobja (ki se je končalo pred 13 leti!), ki so bile name naredile vtis…)
March 18th, 2011 at 13:20
O, ponatis, sploh nisem vedela!!!
March 17th, 2011 at 17:50
Uf, težko vprašanje. Bom napisala seznam, ampak verjetno bi bil že jutri drugačen. Alora …
1. V. Bartol: Alamut
2. G. G. Marquez: Sto let samote
3. F. Kafka: Grad
March 17th, 2011 at 17:57
Sandra, verjamem, tudi jaz sem samo jecljaje spravila 3 skupaj. Pa še vrstnega reda nimajo, ker so mi enako pomembne.
Alamut je KUL, Marquez tudi (sem ga prebrala pred kratkim) in Kafka itak
March 17th, 2011 at 21:02
Ne zmorem. Res ne. Morda nisem dovolj pozoren bralec, morda nimam dovolj izpiljenih meril, morda sem preveč vetrnjaško pozabljiv…
Tri knjige bi komaj zmogel izbrati izmed novejšega čtiva, a bi še ta seznam vsak dan trikrat spremenil. Če bi bredel po spominu in se potopil še v kakšen njegov tolmun, bi se pa gotovo skisal iz obupa, hlipal ob nostalgičnih spominih in se ponovno lotil marsikatere že prebrane knjige. Ne bom. Je pa zanimivo prebrati brati take lestvice. Salomona si bom označil.
Alcessa, J.L. galeba si verjetno prebrala nekaj let prepozno. Jaz sem ga še v adolescenci in me je primerno zadel. Deluje torej, ko sproži miselno in čustveno istovetenje s pernatim mlad(en)ičem.
March 17th, 2011 at 22:42
Bimbo, naj te potolažim: poznam, verjamem ti. Galeb je tudi mene zadel, brala sem ga v pravem času, vendar sem ga pozneje pozabila, tako kot drugo podobno vplivno čtivo, naj navedem še 2 taki knjigi, ki sta name naredili zelo močan vtis: Celestinska prerokba in … no, ena od Anthonyja de Mella, pozabila naslov. Ampak ti dve še imam. Imam tudi še Galeba.
March 18th, 2011 at 09:10
Bi rekel, da si od mladostno čustvenega branja prešla k odraslo razumskemu. Je tudi kul, a bodi pozorna, kdaj boš segla do meje, za katero prevlada cinizem.
March 18th, 2011 at 09:18
Oh, sem mislila, da si opazil, da sem to mejo prekoračila že zdavnaj. Ni šlo drugače
Ma ne, vsa ta ezoterična dela (veliko jih je bilo), ki sem jih prebirala v svojih 20., so pustila sledi, kar je bil tudi namen. Istočasno sem sposobna biti sarkastična in verjeti v marsikaj idealnega, kar lahko v čisti obliki obstaja le kot ideja – to drugo nima toliko opravka z vsakdanom kot z vprašanjem “Kaj je vesolje? Kaj je človek? Kam so šli delfini?
”, Sarkazem % Co. pa so posledični učinki bivanja na Zemlji.
March 18th, 2011 at 09:25
March 18th, 2011 at 17:41
The Good Soldier Svejk : Because anyone who thinks war is good idea is an idiot.
The Blood of The Lamb : Because parenting is one of Life’s toughest occupations.
Nobody’s Fool : Because Life without a sense of humor is a guarantee of constant sorrow.
March 18th, 2011 at 19:00
Thank you, Darko! I read Svejk and I love it! Am gonna put Richard Russo on my TO-DO list, same as Karen Russell.