“A bi … Se ti da kuhati ta teden? Da se ne boš dolgočasil, medtem ko jaz delam …”
“Super ideja!” je bil navdušen: “Že vem, kaj bom naredil danes.”
Hujjjjj … Povem vam, počutila sem se kot grofica, tisti prvi teden januarja, ko je imel dopust. No, vsaj za časa kosila 
(januarju 2012 njegove napornosti ne mislim odpustiti, samo zato, ker sem prvi teden krasno jedla).
Najprej je bilo na vrsti listnato testo iz supermarketa s skrivnostno vsebino. In rukolo:
No ja, skrivnost ni bila popolna: kozji sir, bazilika, začimbe itd. Pri nama sicer velja načelo, da se ostanke hrane sme skriti v listnato testo, pa dobiš krasno kosilo. Res je. Krasno pa je tudi, če se nekdo zadevo odloči narediti po želji in ne po sili razmer.
Naslednji dan me je čakal curry z basmatijem. Pojma nimam, kako ga je naredil, recept za basmati pa na tem blogu itak objavim ene parkrat na leto, ker sem tako navdušena:
Vrhunec vsega je bil vegetarijanski kaviar:
OK, OK, hecam se: gre za črno lečo z grahom. Črna leča je krasna zadeva, sploh če ji dodamo kup začimb.
Moj ubogi mož mi sedaj mora skoraj vsak dan razlagati, da ja, res mora v službo, ker tako piše v pogodbi, in ne, ne more spet kar takoj vzeti dopusta.
Včasih je res težko z mano 
January 23rd, 2012 at 12:57
koliko pa računaš za en teden, če prisežem da bo samo v kuhinji?
January 23rd, 2012 at 13:33
Kuhinja … je tudi lahko prizorišče greha … ne da? Sploh mesnega.
January 23rd, 2012 at 13:12
Kot da je kaj narobe s tem, da se človek pač pusti razvajat
)))) ko se lahko 
January 23rd, 2012 at 13:35
February 2nd, 2012 at 21:14
Uuuu, zdej sem pa spet lačna.