Manchmal, beim Training, stelle ich mir vor, wie ich Karaoke singe.
Nein, natürlich kann ich nicht singen. 
Aber woran soll man schon beim Auf-dem-Crosstrainer-Hampeln denken, wenn man gerade “Verdammt ich lieb’ dich” hört?
Um schneller zu sein, versteht sich. 
Včasih, med treningom, si predstavljam, da pojem karaoke.
Ne, seveda ne znam peti.
Na kaj pa naj drugače mislim med hamplanjem po eliptiku, kadar ravno poslušam “Verdammt ich lieb’ dich?”
Da sem hitrejša, jasno.
February 25th, 2012 at 10:54
O, pridna, da še treniraš… pa ti to redno?
February 25th, 2012 at 14:55
Nič takega, da ne bo pomote
: 3-4-krat na teden. V dnevni sobi, jasno.
February 26th, 2012 at 17:50
Vseeno si pridna! Tudi jaz bi morala biti… Pa se mi nekako zdi, da je to zame še daleč.
February 26th, 2012 at 19:58
Ma ne … To je ena redkih stvari, od katerih sem odvisna. Drugače vse skupaj ni ravno nekaj posebnega: poslušam divjo musko in poskakujem po napravi, čedalje hitreje. Nič glamuroznega
ali pridnega ni na tem. Prej bi rekla, da brez ne bi zdržala … Čudno.