Gremo s polno paro naprej.

And now back to business as usual.

Wasserspeier / bruhalniki

Erst heute ist mir eingefallen, was diesem Jahr wirklich volle Kanne gefehlt hat.

Glamour.

Stattdessen überall sorgenvolle Gedanken, Kleinstschritte und minikarierte Gesten und die ewige Frage, ob denn morgen die Krise doch noch über einen herfällt.

Ich kenne mich ja. Auch wenn ich eigentlich nie Taschen trage, hätte sich die gute alte alcessa diebisch über die 1-Euro-Taschen von eBay gefreut, die meisten davon sind sogar rot, die Farbe der Liebe und der Diebe, stattdessen, die ewige Selbstbefragerei in der Nacht, ob ich das Geld nicht lieber behalten hätte, schließlich weiß man nie, ob die lieb gewonnenen Stammkunden nicht inzwischen zahlungsunfähig geworden sind und was der neue Gebrauchtwagen nächstes Jahr kosten wird und…

Früher hätte ich die Fähigkeit, mir zu sagen und mir zu glauben, dass das schon klappt und siehe da, es hätte geklappt. Seit man aber voriges Jahr um die Zeit das Anno Horribillis Recensionis ausgerufen hat, kann ich nicht mal das mehr.
Jetzt gucke ich jede Woche, ob ein neues graues Haar schon da ist. Ist es meistens nicht. Und das Draufstarren macht ja auch keinen Spaß.

Da ist echt nicht genug Glamour drin. Verflixt.

Allem zum Trotz konnte aber das verfluchte 2009 mit einigen wichtigen, über-wichtigen Sachen dienen… Jogging, zum Beispiel. Ein altes neues Hobby, gute Bücher, schöne Ausflüge (Paris!!!!). Wirklich schön. Wenn nur der Rest nicht so ätzend gewesen wäre.

- – - – -

Šele danes mi je padlo na pamet, kaj je temu letu ful manjkalo.

Glamour.

Namesto tega pa vsepovsod skrbi polne misli, majhni korakci in manj kot malenkostne geste ter večno vprašanje, ali ne bo jutri kriza vendarle planila nadme.

Pa se ja poznam. Tudi če nikoli ne nosi torbic, bi se dobra stara alcessa veselila ko nora zaradi torbic za 1 ojro z eBaya, večina jih je celo rdeče barve, barve ljubezni in bolezni, namesto tega pa, neskončne samospraševalne orgije ponoči, ali ne bi bilo bolje denarja obdržati, saj nikoli ne veš, ali najljubše stalne stranke niso zdaj že plačilno nesposobne, pa tudi tega ne, koliko bo stal nov rabljen avto naslednje leto in…

V preteklosti bi si znala reči in si verjeti, da bo že šlo, in, glej ga hudiča, res bi šlo. Odkar pa so prejšnje leto izklicali Anno Horribilis Recensionis, še tega ne znam več.
Zdaj vsak teden preverjam, ali se je pojavil še kakšen nov siv las. Večinoma se ni. In to buljenje sploh ni zabavno.

V tem ni dovolj glamourja. Krščen Matiček.

Potem pa mi kot v porog presneto leto 2009 postreže tudi s pomembnimi, iber-pomembnimi stvarmi… Tek, na primer. Star nov hobi, dobre knjige, lepi izleti (Pariz!!!!). Res krasno. Če vsaj ostanek leta ne bi bil tako tečen.

Kakšna je razlika med …

- Obamino pričesko in

- Obamovo pričesko?

Sta oba izraza pravilna?

Ne?

Ponujam primerjavo: razlika je ista kot med Marjanino pričesko in Marjanovo pričesko.

Si bomo vsi skupaj zdaj to zapomnili?

Na Kruhu in vinu kuhajo tudi z ostanki … To me je spomnilo na zanimiv pojav oziroma obelodanilo eno od mojih vpadljivih lastnosti:

Sem namreč veliko boljša reciklažnica kot novoustvarjalka.

Pred kratkim sem že pisala, kako nečloveško sem se namatrala pri krojenju in šivanju čisto preproste torbice, nisem pa omenila, da sem bila kot študentka ponosna lastnica nahrbtnikov, ki sem jih izdelala iz džins jakne, iz starih kavbojk, neuporabne jakne iz “semiša” in enkrat celo iz podložene indijske kikle. Zelo sem jih imela rada. v vsej njihovi drugačnosti in kljub temu (= zaradi tega), da je to zanje bil Second Life.

Takšna sem tudi kot kuharica. Res zmeraj sprobavam nove recepte, vendar največkrat najbolje jeva v sredo, en dan pred dobavo biokište in tedenskim nakupom v supermarketu, ko v hladilniku in omari zevajo luknje, velike kot pakunge, ki so bile tam prej.

Danes je na sporedu “ohrovt Trije siri”. Ostanek ohrovta sem narezala, skuhala v individualno začinjeni vodi, eno plast nabasala v pomaščeni pekač, nanjo položila kvadratne ostanke sira feta (sir No. 1), dodala drugo plast ohrovta, jo potresla s polovico mešanice iz ostankov parmezana (sir No. 2) in naribanega ementalca (sir  No.  3), potem pa po vsem skupaj potresla ostanek mešanice oreškov in na koncu še enkrat mešanico sira No.2 in No.3.

Pojma nimam, a bo zadeva teknila, zato sem jo opisala še pred kosilom. Poročila ne bo, je pa slika:

Ostanki, ostanki, ostanki...

According to an article in the Consumerist (20.11.09) Apple won’t repair your computer if yours is a smokers’ household in America.
Your warranty will be voided because smoke damages computer components and also due to health risks caused by second hand smoke involved during repairs. As some “surprised” customers in the article claim, Apple considers second hand smoke to be a biohazard and won’t expose their technicians to it.
Not even if you paid for additional warranty.

What if this attitude spreads to other parts  of the world?

I discovered the film by sheer coincidence… Actually, I had already stopped believing I would find a good reason for going to the cinema, when I discovered The Girl With the Dragon Tattoo (aka Man Who Hate Women).

Which is how we had one night of Real Nightlife, after what feels like ages. Getting home at 2 AM on Monday has never been so exciting before. And getting up on that same Monday was as difficult as expected.

But the film is really good: typically Scandinavian hard-core crime, nice Swedish winter landscapes and aesthetically challenged actors (I prefer those in whodunits)… And Part 2 and Part 3 are soon to follow.

Also, sitting in a small cinema with a handful of people speaking Russian and eating crisps is … well, it feels like a real nightlife in a big, multicultural city and should suffice for some time.

… I thought I’d let you know right now: You’ve been getting on my nerves so much I hope you fade away soon and I’ll be able to suppress you and delete you from my memory, together with anyone else needing and willing to do so. Of course I am going to keep all the nice things, but I couldn’t care less for your blatant unpleasantness. Shame on you!

You stick like bogey to my wings, you throw complicated expressions at me that are supposed to explain what’s going on but only manage to veil everything, which might be the better way, anyway… Damn.

You are really not my type.

Let me tell you, I am going to take a holiday as soon as I can and then I’ll wait for you to creep away.

Ever thought of standing in the corner and doing some well-deserved penance? You should. And good riddance.

Bye!

feines Fressi / slastna požrtija

Das Beste im November sind dann doch die Pläne für Dezember, oder?

Zum Beispiel wünsche ich mir Urlaub vom 14. Dezember bis zum 4. Januar. Nicht schlecht, oder?

Oder die Idee mit dem 5-Gänge-Menü, wo wir beide die Speisen planen, vorbereiten und essen, alles in kleinen aber feinen Portiönchen und gerne mal was Leckeres dabei. Gut, oder?

Und vielleicht wäre es echt an der Zeit, den Geburtstag in einer der kleinen Privatbrauereien mit angeschlossener Kneipe zu verbringen, wir haben so viele davon und ich habe vergessen, wann wir zuletzt ausgingen. Das kann doch nur schlecht sein, oder?

/ / /

Najboljša stvar novembra so vendarle načrti za december, ne da?

Tako si na primer jaz želim dopusta od 14. decembra do 4. januarja. Ni slabo, ne da?

Ali pa ideja o večerji s petimi obroki, kjer jedi načrtujeva, pripraviva in pojeva kar sama, vse skupaj v majhnih, ampak finih porcijah, po možnosti naj bo zraven tudi kaj okusnega. Fajn, ne da?

In mogoče bi bil že tudi skrajni čas, da rojstni dan praznujeva v eni od majhnih pivovarn z lastno gostilno, tukaj jih je toliko in pozabila sem že, kdaj sva nazadnje šla ven. To nikakor ne more biti dobro, ne da?

…GRE NAPREJ!

(ne morem verjeti)