Rodilnik je, rodilnik ni?

Pred kratkim sem dobila elektronsko pošto s pomembnim sporočilom:

Drugo poglavje ti ni treba prevajati.

Kaj naj si mislim ob tem stavku? Naj bom iskrena: Juhu! Itak nimam časa? Ali pedantna: Kaj pa rodilnik?


Dejstvo je, da mi je tožilnik v nikalnih stavkih enostavno všeč, pa če moram drugo poglavje prevesti ali ne. Dejstvo je, da me vsakokrat, ko vidim ali slišim tožilnik za nikalnico, prevzame ena in ista klišejska misel, približno takole: „Zdaj bi bil pravi čas, da jim pokažeš, kako se tej svari streže.” Tja. In? Kako se ta stvar streže? Dejstvo je, da če ne pazim, tudi sama pridno uporabljam tožilnik. Velikokrat ga uporabim tudi, če pazim.

Vse skupaj je mučno. Za vse nas. Za tiste, ki so žrtve pametovanj, in tiste, ki pametujemo, pa vseeno delamo narobe. Zato upam, da bo rodilnik v nikalnih stavkih izginil. Za mir na svetu.

Vseeno – Kdo ali kaj sploh je ta rodilnik? Oz. – Koga ali česa se Slovenci tako radi branimo?

Osnovna funkcija rodilnika je izražanje lastnine, vendar pa ima ta sklon lahko tudi veliko drugih funkcij.

1. Rodilnik v slovenščini izraža

1.1 Predmet: Dotaknil se je njene roke. Ne maram sira. Ne znam brez tebe.

1.2 Osebek pri zanikanem glagolu biti: Sestre ni nikjer.

1.3 Povedkovo določilo: Bil je dobre volje.

1.4 Prislovno določilo: Meseca maja je prišlo pismo.

1.5 Prilastek: Stanovanje sosedovih.

1.6 Jedro v navedbah količine: Liter mleka bo dovolj. Pet litrov mleka bi bilo preveč.


Rodilnik je pri nekaterih glagolih oz. predlogih obvezen sklon za izražanje predmeta (1.1), vendar pa ga pri tem lahko zamenja tožilnik: Učim se slovenščine/slovenščino.

Nadomeščanje predmeta v rodilniku z drugimi skloni oz. sobivanje dveh možnih sklonov ni samo značilnost slovenščine; v nemščini ga pogosto zamenja dajalnik. V slovenščini je predmetov v rodilniku najbrž manj; slišijo pa se bolj plemenito od tožilnika, ne da?

V zanikanih stavkih (1.1 in 1.2) rodilnik spodriva tožilnik in verjetno mu bo to v daljni prihodnosti tudi uspelo: nobena skrivnost ni, da se rodilnik kdaj pa kdaj »izgubi« tudi v bolj uradnih ali medijskih besedilih ter prevodih.

Zaenkrat je torej pravilno:

Ne znam uporabljati mikrovalovne pečice. / Ne morem je več videti! /

In ne:

Ne znam uporabljati mikrovalovno pečico. / Ne morem jo več videti! /

Pri vseh drugih primerih (1.3-1.6) se bo rodilnik v slovenščini najbrž ohranil.

Rodilnik se v različnih jezikih uporablja podobno, obstajajo pa tudi zanimive posebnosti.

1. Splošna pravila in posebnosti

– V angleščini govorimo o Saxon genitive, ki enako kot svojilni pridevniki (moj, sestrin) izraža svojino in torej po mnenju nekaterih ni pravi rodilnik, tudi zaradi svoje nespremenljive oblike ne: Mother’s hat.

– To isto obliko Nemci velikokrat posnemajo, čeprav se v nemščini svojina izraža izrecno brez opuščaja (Mutters Hut – mamin klobuk); skupaj s tatooji nad zadnjico (Arschgeweih) so izrazi kot Mutter’s Hut postali simbol neizobraženih.

– Za estonščino pravijo, da sta rodilnik in tožilnik glede na obliko eden in isti sklon, vendar pa do razlik pride pri njuni uporabi, ker imata različne funkcije. Tudi v slovenščini se rodilnik in tožilnik lahko glasita enako: Mateja, te, mene

Hrvaščina pozna t.i. emfatični genitiv: Vidi budale! Duše mi!

– V latinski slovnici obstaja tudi t.i. genetivus hebraicus: Knjiga knjig.

– V alemanskem narečju se rodilnik izraža s pomočjo predloga vo (iz nem. von; slov. od): d Ägsblusjoon vum Raümschiff je tako eksplozija (od) vesoljske ladje. Pri osebah se uporablja tudi svojilni zaimek: der Mueter ihre Huet tako pomeni mamin klobuk (dobesedno: materi njen klobuk).

2. Rodilnik pri številih:

– V slovenščini se rodilnik množine uporablja za samostalnike za števili, ki se končajo na _5, _6, _7, _8, _9, _0: pet prijateljev.

– V ruščini rodilnik ednine zahtevajo števila, ki se končajo na _2, _3 in _4, rodilnik množine pa števila od _5 do _0.

3. Rodilnik v nikalnih stavkih:

– V ruščini se rodilnik uporablja tudi v nikalnih stavkih.

– Hrvaščina govori o t.i. slavenskom genitivu, ki naj bi bil lastnost slovanskih jezikov: Nije vidio majke.


IN KAJ POTEM? Tudi če je rodilnik v nikalnih stavkih lastnost slovanskih jezikov – mogoče pa ga tudi naši bratje in sestre po jeziku uporabljajo čedalje manj? Imajo iste težave? Uporaba rodilnika se vsekakor spreminja tudi pri drugih jezikih in ni enotna.

FACIT: Če se rodilnik v slovenščini izgubi v nikalnih stavkih, bo vseeno ostal prisoten v drugih izrazih in ne bo izginil. Torej.

UPDATE: PREGLEDNICA: Skloni v slovenščini

….latinski izraz.….slovensko…….vprašanje

1. Nominativ………imenovalnik……KDO ALI KAJ?

2. Genitiv…………… rodilnik…………..KOGA ALI ČESA?

3. Dativ……………….dajalnik………….KOMU ALI ČEMU?

4. Akuzativ…………..tožilnik……………KOGA ALI KAJ?

5. Lokativ…………….mestnik………….PRI KOM ALI PRI ČEM?

6. Instrumental……..orodnik…………..S KOM ALI S ČIM?

Advertisements

36 responses to “Rodilnik je, rodilnik ni?

  • Robert

    najprej hvala za zapis…

    Jaz sem pa zdaj – recimo – slabe volje! Zakaj? No – recimo – da ne ločim pojme kot rodilnik, Dativ, dajalnik, Genitiv, tožilnik ‘auf Anhieb’ in pogledam – of course – v wikipedijo: sl.wikipedia.org/wiki/rodilnik – i ništa! Fak ju ol! 😉

  • ambala

    Wow, super zapis!!!

    Hvala. Mene tudi v plafon vrze, ko slisim to. Ali pa dve kave s smetano… Jao. Sem pa ugotovil, da sem postal veliko bolj obcutljiv, odkar zivim v tujini…

    Naj uvede vlada raje boljse solanje slovenscine, ne pa sinhroniziranje filmov.
    Se pa tudi na nac RTV slisi MARSIKAJ!!

  • alcessa

    Robert: Wo du Recht hast, hast du Recht. Habe aber noch nie was in Wikipedia eingetragen… Oben erstmal ein kleiner Überblick für dich, Fragen sind eh immer willkommen.

    A se kdo javi, da v Wikipedijo vnese podrobnosti o slovenskih sklonih?

    Ambala: Sinhronizacije je pa tudi mene strah 😦 Samo malce več kreativnosti bi rabili pri posredovanju slovenščine in malce manj zategnjenosti, pa bi mogoče celo bilo KUL znati slovensko, ne da?

  • Robert

    Danke! 😳

  • ervinator

    Dober zapis! O rodilniku se sicer tudi slavisti prerekajo – nekateri so sveto prepričani, da nikalna oblika ne more biti drugače kot v rodilniku, drugi imajo vendar malo več smisla za slovenščino. Morda v prihodnosti bolj podrobno pojasnim …

    Kar se pa tiče sinhronizacije,idejo podpiram. Problem je žal v tem, da imamo premalo dobrih prevajalcev (slovensko ne obvladajo). Morda bo ravno ta projekt pozitivno prispeval, da ministrstvo izboljša obupne razmere na FF.

  • alcessa

    Ervinator: rekla bi, da bo v tem primeru narod odločil oz. bi moral dobiti možnost da odloči sam, res. Po mojem občutku se stvar razvija v to smer, da se nam rodilnik zdi neprimeren. Naj še enkrat poudarim, da mi je všeč in da ga z veseljem uporabljam, ker se mi vsaj v pisnem izražanju standardna slovenščina pač zdi super, vseeno ga ne uporabljam dosledno in ne razumem, zakaj bi drugim težila. Pa če bi bil rodilnik v zanikanih stavkih samo še izraz uporabe slovenščine na visokem nivoju, legalno? 🙂
    Noam Chomsky in druščina itak pravijo, da je slovnica nam vsem prirojena sposobnost in v glavnem ugotavljajo njene lastnosti tako, da “folku gledajo v usta” (prosto po Lutru) – tudi pri nas bi bilo takšno obravnavanje slovnice nujno!

    Veselim se tvojega prispevka!!!

    Kar se prevajalcev tiče, bi mogoče enkrat morala napisati tudi post o tem, kako slovenska država obravnava samostojne prevajalce… V primerjavi z Nemčijo – jao. Drugače pa problem ni samo in izključno v zadostnem številu dobrih prevajalcev – veliko res dobrih filmov recimo obsega junake, ki govorijo kakšen dialekt. Gre za eno bistvenih značilnosti te osebe, vsi vemo, da recimo v Nemčiji dialekt, če vsi drugi govorijo Hochdeutsch, nekaj pomeni (recimo: neizobraženost. Ali pokončno držo.). Vsi vemo, da imajo določeni dialekte več prestiža. Itd. itd. -> Kako bomo to sinhronizirali? A naj Bavarci govorijo dolenjsko? (Sploh: A ni to trenutno jezik ablasti pri nas?:-) In ko enkrat več ne bo – se bo šele potem uporabljal za sinhroniziranje? Kako bi se počutili Prekmurci, če bi po defaultu liki v filmih govorili prekmursko, kadar koli govorijo kakšen dialekt? Samo na glas razmišljam. Sem PROTI.)

  • Freycha

    Mene še vedno najbolj v zrak vrže: ni JO doma. Ali pa: to majico nimam drugič oblečeno. Ali pa: ne bom pir pil…. itd itd itd…..
    Čeprav me pa dvojina in nepravilno vikanje še vedno najbolj razjezita…. Sploh, ko to poslušam na TV-ju, radiu, v parlamentu in še kje….

  • alcessa

    Freycha, mi poveš, kaj misliš z nepravilnim vikanjem?
    Tole: gospa Majer, boste šla k zdravniku?

  • Freycha

    točno to ja…… ali pa Guspa, al se boste usedla? grrrrr me kar zmrazi.

  • Sunshine

    A ne rečejo temu polvikanje? In ja, nagravžno je… 😦

  • alcessa

    Sliši se malce tako, kot da bi nas govorec z veseljem tikal, če bi mu tradicija to dovoljevala…
    Priznam, da sem največkrat vesela, če me kar tikajo.

  • pengovsky

    Rodilnik mora ostati…. Če ne zaradi drugega, zaradi stila… Tudi angleščina ni tako zelo enostavna, kot se zdi… Namesto “who with” je seveda pravilno “with whom”. Če je nek izraz v splošni rabi, še ne pomeni, da je pravilen – in obratno.

  • alcessa

    Predlagam, da rodilnik enostavno ostane za tiste, ki se brez truda in težav znajo in želijo izražati na tako “visokem nivoju”. Kot znak jezikovne prefinjenosti.
    Tudi Angleži se dajejo v zvezi z marsičem, pa se stvari vseeno uporabljajo. Ta pravi snob ne bo nikoli dovolil, da njegovi otroci uporabljajo Split Infinitive: for him to quickly react and then disappear is…. Kljub temu se stvar uporablja tudi v pisnem jeziku…
    Nemščina ravno tako omogoča bolj ali pa manj prefinjeno izražanje, ki je velikokrat povezano ravno z uporabo rodilnika. Sprašujem se, če rodilnik v določenih funkcijah ni malce zastarel, pa zato izpade bolj plemenito in pravilno, kot nadomestki.

  • ervinator

    Moje mnenje je, da bo rodilnik seveda ostal. Pravim le, da je v določenih primerih (o tem se dajejo slavisti) za zanikanje pravilno uporabiti tožilnik.

    Glede vikanja na francoski način se mi zdi, da gre spet za stvar, ki nekaterim pač ni všeč, pa ga avtomatično razglasijo za napačnega.

    Glede sinhornizacije. Kar navajaš glede dialektov, gotovo drži, vendar pa to ni pravi protiargument. Ta distinkcija se namreč izgubi tudi s podnapisovanjem. Jasno je, da mora obstajati tudi možnost ogleda nesihnroniziranih različic filmov (nanašajoč se predvsem na devedeje). Ampak korist za ne-nemško ali zgolj-slovensko govoreče je pri sinhronizaciji veliko večja. Jasno, da se glede tega ne smemo zgledovati Nemčiji ali Italiji, kjer je že prava redkost najti filmsko predstavo z nesinhrnoniziranim filmom. Kolikor vem, je v Berlinu le ena takšna dvorana – v Sony centru, in še to le za nekatere filme in le za določene predstave.

    Jezik oblasti danes v Sloveniji je seveda poudarek na kulturi, katere glavni temelj je pravilna slovenščina. Še to, ob tej priložnosti, česar marsikdo ne ve: tudi pogovorni jezik, ki naj bi se uporabljal v bolj sproščeni komunikaciji, mora biti slovnično pravilen. Če ni slovnično pravilen, kakor v primeru ljubljanščine, gre za spakedranščino.

  • alcessa

    Res je, o sinhronizaciji do danes nisem razmišljala natančno oz. nisem naštevala drugih pomembnih argumentov, tudi zato, ker sinhronizacijo enostavno odklanjam in pika. Je pa Ambala naštel cel kup pomembnih argumentov.

    Vsekakor gledalcev, ki jih zanimajo tudi govorne posebnosti igralcev, dialekti itd., oz. takšnih, ki znajo hkrati brati podnapise in poslušati, ni malo, ne da? Tudi če vsakokrat slišimo samo en del in ostanek časa beremo, je stvar vseeno vredna truda. Kot otrok sem imela na voljo tudi češke, madžarske, hrvaške ipd. serije in še zdaj se spomnim, s kakšnim užitkom smo prežvekovali vse tiste tuje izraze in se jih veselili (seveda smo poznali prevod). Tudi če mi to kot odrasli osebi čisto nič ne koristi, bilo je res zabavno.

    Sama nimam televizije, v kino grem kdaj pa kdaj in če mi je film všeč, si kupim CD. Ta CD si potem ogledam v originalnem jeziku, če ga razumem. Če filma še nisem videla, jezike izberem glede na boljše razumevanje (včasih je nemščino veliko lažje razumeti kot angleščino) in si naslednjič privoščim original, ko že vem, za kaj gre.
    Skratka, dokler imam možnost izbire in lahko pri vsakem filmu posebej nastavim jezik (avdio in podnapisi), je vse v redu. Če bi morala živeti samo od nemških sinhroniziranih filmov… jao. Trainspotting v nemščini? 😀

    Modernih slovenskih filmov ne poznam čisto vseh, v tistih, ki sem jih videla, pa po moje velikokrat govorijo ljubljansko, bolj ali manj (večino sem že pozabila, spomnim se samo, da zna biti to kar vpadljivo). Po drugi strani: filmi, kjer mladi ljudje (študenti, mlade družine itd.) govorijo lepo slovenščino brez dodatkov pogovornega – ne bi šlo, a se motim?
    Prevajalci bi torej potrebovali seznam sprejemljivih pogovornih izrazov, ki filme v slovenščini naredijo bolj… realne. In pa debelo kožo za vse tiste debate okoli tega.

  • ervinator

    Sinhronizacija filmov naj tukaj ne bi bila tema debate, pa vendarle: ambala je napisal, da je a priori proti sinhronizaciji. Jaz pa zagovarjam, da je o tem smiselno in koristno premisliti. V tem smislu dam prav Grimsu (če ga je ambala pravilno citiral). Ok, ne bom rekel, da se dotični nasprotniki norčujejo iz maternega jezika, pač pa na problem gledajo kratkovidno, egoistično in politikantsko. Citat: “Ljudje, ki a priori zavračajo vsako sinhronizacijo filmskih uspešnic in so pogovor o tej temi žal zbanalizirali do konca, so prezrli, da se s tem norčujejo iz maternega jezika, ki je temeljni konstitutivni element slovenskega naroda in vrednota, ki smo jo ohranili skozi stoletja.”

    P.s.: Opombo glede pogovornega jezika sem navrgel spričo malobrižne rabe na slovenskem delu spleta (tudi s strani SiOL-ovih plačanih piscev in celo njihovega urednika, nekoč literarnega urednika), ne pa toliko zaradi filmov. 😉

  • alcessa

    Bom spet zavila na osebno raven: z veseljem se sto na uro grebem, da pridem do slovenskih CDjk, knjig in filmov. Pri glasbi in knjigah zmeraj najdem nekaj, kar si želim slišati/prebrati in tudi posedovati. Filmi pa so problem. Razen filma Ekspres Ekspres, ki se mi je zdel resnično originalen, si nisem zapomnila nobenega slovenskega filma, ki sem ga videla v zadnjih 7 letih. Veliko jih je enostavno noro pretresljivih in deprimirajočih, ostali pa so bledi in dolgočasni.
    Pa če vložimo denarna sredstva in začnemo iskati formulo za dobre slovenske filme?

    Dotični plačani Siolov pisec mi je po neznani formuli kot avtor spletnega dnevnika (drugače ga sploh ne poznam preveč dobro) prirasel k srcu in ne preverjam njegove uporabe jezika – se opravičujem vsakemu posebej, ki je ravnokar začutil željo, da me zaradi tega kamenja 🙂 Ko me bo minilo, bom sporočila. Mogoče zato, ker nisem več mlada. 😳 Sploh pa: vsak bloger rabi blogerskega idola in Jonas pač ni moj tip (hecam se)…

  • ervinator

    No, če se odločam, ali bi subvencioniral potencialno dobre filme Andreja Košaka ali pa bi raje ta denar namenil sinhronizaciji evropskih mojstrovin, se raje odločim za slednje.

    P.s.: Veseli me, da moje zgražanje nad dotičnim piscem ne jemlješ kot pritisk nase (?) – vsekakor to ni bil moj namen. Tudi sam ne preverjam, kako uporablja slovnico, ampak nekatere izjave so tako v nebo vpijoče, da jih tudi samo z enim očesom opazim.

  • alcessa

    Se mi je zdelo, da je Ekspres Ekspres film za ženske 😀
    Ne, zakaj. Gospod so javna oseba (jaz ga drugače sploh ne poznam) in kot taka pri publiki povzročajo nastajanje različnih mnenj. Pri čemer pa jaz mnenja še nimam (je še prezgodaj), ker če berem njegove prispevke, potem zaradi vsebine – izziv je pri tem ta, da preverim, a sem izvedela kaj novega, a je kaj, o čemer bi se dalo razmišljati itd. Včasih ja, včasih ne. Vem pa, da če se nekdo trudi pisati predvsem provokantne zadeve, da velikokrat vsebinsko kaj manjka, kakšen pomemben vidik, zaradi katerega vse skupaj ne bi bilo tako eksplozivno… Zato pri takšnih avtorjih nisem believer (razen tega, da kulta osebnosti ne maram), temveč radovednica 🙂
    Drugače pa to ni prvič in srčno upam, da ne zadnjič, da sva različnih mnenj 🙂

  • gyzarr

    jaz pa sploh nimam problemov z mešanjem rodilnika in tožilnika.
    in v podobnih precepih glasujem gladko za rodilnik. tako bosansko zveni v tožilniku…

  • alcessa

    Tudi sama mislim, da to, čemur še zmeraj rečemo “pravilna slovenščina”, pač zveni lepše kot moderne govorne tendence. Vseeno ni mogoče spregledati, da se t.i. “napake” prikradejo kamor koli, kar je vsekakor jezikovni pojav, o katerem se splača razmisliti.

  • ne-slavistka

    ‘P.s.: Veseli me, da moje zgražanje nad dotičnim piscem ne jemlješ kot pritisk nase (?) – vsekakor to ni bil moj namen. Tudi sam ne preverjam, kako uporablja slovnico, ampak nekatere izjave so tako v nebo vpijoče, da jih tudi samo z enim očesom opazim.’

    Ervinator, ‘mojega zgražanja’, ne ‘moje zgražanje’.

    ‘Rodilnik ne damo!’ 😀

  • cyc

    @ervinator, pa ti si poln presenečenj 🙂 Najprej na http://www.had.si/blog/2007/08/08/spostovana-urednica-revije-ona-sabina-obolnar/ ugotovimo, da ne znaš vikati (oz. zagovarjaš napačno rabo), tu se pa izkaže, da sklanjanje tudi ne gre najbolje.
    Rodilnik ne damo, a ne ervinator :)) In ob tem upaš pod vprašaj postavljati mojo logiko …

    Avtoričina objava mi je pa všeč. Za svoje pisanje se zavedam oz. pogosto naknadno ugotovim, da izpustim kako vejico, ampak dobim pa pike, ko vidim napačno vikanje (“ste bil/a”), neuporabo rodilnika in pa zanemarjanje dvojine. Oziroma si ob takem pisanju mislim svoje …

  • cyc

    (samo za vsak slučaj, ker sumim, da bi sicer moral ervinatorju naknadno obrazložiti – “Rodilnik ne damo!” je šala, namerna napaka.)

  • ervinator

    Cyc, napako, ki sta jo z ne-slavistko odkrila, naredim zaradi tega, ker zapisano besedilo včasih nahitro popravim, ne preverim/preberem pa ponovno celotnega stavka, ali se je zaradi popravka sklon spremenil. Če želiš, lahko tudi pri tebi najdem kup slovničnih napak. Logika pa ti dokazano ne gre prav dobro.

    Mimogrede, ker sem zgoraj napovedal razlago glede rodilnika. V nekaterih primerih rodilnika ni obvezno uporabljati ob zanikanju: (ostanek razlage na Ervinatorjevo željo izbrisan, se nadaljuje v komentarju takoj pod mojim. 27.08.07 alcessa)

    Preverjeno pri Toporišiču.

  • alcessa

    Ervinator: meni se zdi tvoja napaka krasen primer tega, kako v moderni slovenščini sploh prihaja do tega oz tega, kar opisujem zgoraj: vsi vemo, da je narobe, pa se nam vseeno prikrade. Obstaja kar nekaj jezikoslovnih vej, ki se ukvarjajo z jezikom, kot ga uporabljamo (torej praksa in ne normativi) in jasno je, da ima tudi živ jezik svojo legitimacijo.

    Pri primeru s tožilnikom pa me zanima: a to pomeni, da lahko tožilnik uporabljamo tako v glavnem kot v odvisnem stavku? A mogoče veš, katera lastnost podredja tožilnik dovoljuje? (bom tudi sama kaj pobrskala po internetu, ampak mogoče najprej vprašam tebe)

  • ervinator

    Evo, pobrskal sem po spletu. Pravilo ne velja za podredja, ampak za priredja. Predlagam, da v prejšnjem komentarju prečrtaš (strike-through) ali izbrišeš razlago …

    Takole je:
    # v priredni zvezi ne le (samo) – ampak (temveč, marveč) tudi raba rodilniškega predmeta ni obvezna:
    Tone ni prodal le hiše (hišo), ampak tudi posteljo.

    Torej samo v kombinaciji ne le (samo, zgolj, …), ki ji sledi ampak (temveč, marveč, …).

  • ludve

    post pri katerem sem moral malce bolj pogledati skozi svoje rdeče oči. 🙂

  • alcessa

    O, pa sem ja uporabila večje črke (font 13, 1,15 razmika)! 🙂

    Sicer pa: ja, tuki tako težimo in mamo take 🙂

  • peter

    Zelo lep blog, tudi komentarji so zanimivi, vsekakor nekaj kar z veseljem prebereš.
    Vidim da nas vse pestijo enake tezave, ali z napačno uporabo slovnice pri nas samih, ali pa samo apliciranje slovnice v medijih in recimo trgovinah.

    Meni se zdi da se nihče ne ukvarja z slednjim, vedno so napake, povsod se najde kaj narobe. Včasih si mislim da bi rabili ministrstvo za slovenski jezik. če bi sploh kaj pomagalo.

    Kaj pa prevodi tujih izdelkov? Meni je recimo všeč kako imajo poštimano slovaki čehi in madžari. Pri njih mora biti vse prevedeno. recimo lep primer je DOVE fresh touch cream wash. pojdite v trgovine in poglejte. češki slovaški mađarski in slovenski prevod.

    madžarsko se ne razumem preveč, slovaško pa češko pa se sliši nekako tako. Dove, sveži dotik tekoče milo.
    In zakaj moramo potem po slovensko imeti angleško ime?! Tukaj se začne skrb za naš jezik.

    Drugače pa me boli, ko mi nekdo reče da je ljubljanščina spakedranščina, in s tem se sploh ne strinjam. Če bi rekli da je ljubljanščina to, potem so vsa narečja ne glede na starost in deviacijo od slovnične slovenščine spakedranščina.

    Moje mnenje je da se jezik razvija, in razvija se tam kjer je mladina. Se pač dogaja da v Ljubljano hodi vsa mladež in tukaj se jezik razvija najhitreje.
    Seveda razvoj še ne pomeni nujnost vpliva na knjižno slovenščino, ta pač je taka kakršna je, in bilo bi lepo da bi jo vsi obvladali.

    Ko recimo poslušam primorce ko govorijo v svojem primorskem narečju mi gre na smeh, čeprav boste rekli, ja lepo ga je slišat, saj ga je res, ampak slovnica ki jo uporabljajo je pa italjanska. groza res, ampak tako je. Štajerci uporabljajo nemške primesi, pa je mogoče njihovo narečje spakedranščina? Ne ni oni so primorci in štajerci…. prosim vas.

  • alcessa

    Peter, hvala za hvalo 🙂

    Slovenščina vsekakor ni preprost jezik in razen v medijih in v izobraževalnih ustanovah se v bistvu nihče ni dolžan truditi govoriti (in pisati) pravilno… Na žalost. Meni osebno bi bilo več truda tudi ljubše, vendar pa ne podpiram arogantnih napadov na ustvarjalce napak. Narečja so seveda enakovredna, vsaj jezikoslovno gledano, vendar pa imajo nekatere glasoslovne (ipd.) značilnosti večji prestiž kot druge (primer: prekmurski široki vokali pač delujejo bolj kmečko) in narečje glavnega mesta je najbrž v veliko državah tarča napadov (meni recimo berlinščina tudi ni pri srcu, čeprav se ne bi kaj preveč javno zgražala nad njo in še manj bi ljudem, ki jo govorijo, pripisovala določene splošno razširjene klišejske lastnosti).
    Kar se tiče modernega jezika v uporabi, ta vsekakor zmeraj tudi vpliva na književnega, vendar traja, da se nek neuraden vpliv pokaže v uradnem jeziku. Neuporaba tožilnika v zanikanih stavkih v govorjeni, sproščeni slovenščini je že začela vplivati na slovnično šibkejše medije in nekega dne bosta obe različici enakovredni. Če bo prišel kakšen slovničar, ki bo to podprl, lahko tožilnik v zanikanih stavkih postane del književne slovenščine. Če. Kar je sicer škoda, ker je rodilnik dosti lepši, vendar je jezik živ, tako kot njegovi ustvarjalci, in kaj čmo pol praskat… Mene sicer še bolj skrbi nepravilna uporaba glagolov morati in moči (“sem mogla plačati kazen” – “Nisem morala vstati, tako me je vse bolelo.”) in podobne zadeve. Slovenija postaja pomembna moderna država in nujno rabi jezik, ki bo sposoben pokrivati oz. opisovati vsa področja modernega življenja. Zato je med drugim tudi zelo pomembno poskrbeti za natančnost izražanja, da vsa ta ogromna množica družbenih in gospodarskih področij modernega življenja dobi ustrezno izrazno sredstvo.
    V zvezi z imeni proizvodov se velikokrat zgodi, da proizvajalec določi, da se imena samega ne sme spreminjati. Imena (tudi če gre za produkte in nazivi torej vsebujejo čisto navadne pojme) so pač enkratna in kot taka se ne prevajajo zmeraj.

  • bEnc

    Roko na srce, nisem prebral vseh komentarjev, izvorna objava pa se mi zdi izvrstna. Tudi sam opažam, da našega lepega drugega sklona večinoma ne uporabljamo. Težave pa so predvsem tam, kjer imamo ljudje stike s pisano besedo – čeravno na radijih in televizijah slišiš vse mogoče, saj razumeš, da se komu kaj zatakne, pri nekaterih pa je glas pomembnejši od izobrazbe take vrste – menim, da bi morali vpeljati dosledno preverjanje podnapisov. Ti so namreč vse prevečkrat polni tovrstnih napak, ki po mojem mnenju veliko bolj kvarno delujejo na slovenščino, kot npr. ime podjetja v tujem jeziku …

  • alcessa

    bEnc: hvala. Ja, človek dobi občutek, da so pri spreminjanju slovenščine udeležene sile, ki se jih ne da zaustaviti in se vsepovsod lahko pojavijo. Najbolj zabavni so primeri ljudi, ki nekoga opozorijo, da je treba v zanikanem stavku predmet uporabiti v rodilniku in nato še sami uporabijo tožilnik.

  • mojcka

    kako je pravilno:
    Še nikoli ni bilo toliko konkurence in toliko ponudbe, kot je/ju je danes.
    ???

  • alcessa

    Mojcka, kolikor jaz vem, oboje. Z 2je” se nanašaš samo na ponudbo, hkrati pa misliš tudi konkurenco, z “ju” pa se nanašaš na obe.

    Naj ti še izdam, kako bi jaz napisala: … konkurence in ponudbe kot danes.

%d bloggers like this: