Švedščina in slovenščina

Znano je, da skandinavski jeziki germanskega izvora pri branju velikokrat ne povzročajo velikih težav, vsaj pri osnovnih pojmih ne (o izgovorjavi ter o finščini tokrat ne bi), ker so pač dovolj podobni nemščini in angleščini:

swedish-sign.jpg

Preseneča pa me dejstvo, da pozna švedščina najmanj tri besede, ki so po obliki zelo podobne slovenščini, pomen pa je identičen:

šved. TORG = slov. TRG

šved. RÄKA = slov. RAK(EC)

šved. SKRIN = slov. SKRINJA*

(update: skrin(ja) seveda  prihaja iz latinščine (scrinium) in ima tudi nem. in angl. ustreznice. Robert, THX)

Ker so moje sposobnosti razkrivanja etimologije manjše ali enake nič, ne bi vedela, ali so Švedi kopirali od nas ali mi od njih. 😀 Naj omenim samo, da sem v narodnem muzeju na otoku Öland videla starodavna orodja in naprave, ki so bili velikokrat identični tistim, ki jih poznam s prekmurskega podeželja… Očitno so se poleg stvari tudi besede že v 18. in 19. stoletju pridno selile po evropskem kontinentu.

Čisto ta pravi preskok v lastno preteklost pa sem doživela v nekem supermarketu v Nörrköpingu. Prodajali so namreč med drugim tudi:

bronhi.jpg domacica.jpg fructal.jpg
munchmallow.jpg podravka.jpg (klikni za povečavo)

Ja, bili so časi, ko sem mislila, da so keksi Domačica nebesa na zemlji; tokrat pa vseeno nisem kupila nobenega od teh skritih in odkritih zakladov… Okusi se pač spreminjajo in mi z njimi.

Advertisements

27 responses to “Švedščina in slovenščina

  • Sunshine

    A si bila v Nörrköpingu v času njihovega karnevala? Mislim, da je ravno enkrat sredi avgusta. Jaz sem tam na svoje veliko začudenje na štantih našla čevapčiće in pljeskavice (pisane z “lj” in “ć”). Ob domačih izdelkih je pa tudi mene tam malo ganilo. Le da so bili v igri še kiki bomboni, poli salama, čaji 1001 cvet, kinderlada, čokolino itd. 🙂

  • alcessa

    Ne, o karnevalu nič ne vem… V mestu sva bila par urc, ker sem jaz rabila knjigo za brat, morala končno obiskati H&M, in pa, da nabaviva malce hrane (saj veš, sir v tubi pa to). Drugače pa sva bivala v bližnjem Kolmårdenu…
    Pri izdelkih pa sem zgoraj zamolčala naslednje: koruzno moko Mlinotest, cel kup keksov (Jadro ipd.), Životinjsko carstvo, Vegeto in še par drugih zadev, ki jih ne poznam. Čudno, ne da? Kaj od tega se v Sloveniji še da kupiti (razen seveda Vegete – ampak to dobiš vsepovsod, tudi v Nemčiji)?

  • ervinator

    Imam občutek, da je podobnosti še več. Bom malo pobrskal, če imam kaj zapisano, in sporočim naslednji teden. 😉

    P.s.: V takšnih zapisih rad napišem še, kako se besede izgovorijo. Naj me kdo popravi, če ni prav: torg je [turj], räka je [rêka], skrin je ?. Nörrköping je [nor-š-pinj].

  • alcessa

    O super, me res zanima!

    Na žalost se s švedsko izgovorjavo do sedaj nisem ukvarjala čisto nič :-). Razen tega sem mislila, da se reče Nor-čö-ping?

  • ervinator

    Natančne izgovorjave seveda ne poznam, zapisujem zgolj približno. Sicer pa se izgovorjava “kö” krajevno razlikuje – ponekod k postane č, drugod mehča v š.

  • alcessa

    Mhm. Upam, da bom kmalu imela kaj časa za nemško fonetiko.

    Wikipedia v tem primeru pravi č:

  • Blaž

    Zanimivo, meni se je tudi nekaj takšnega pripetilo, a na Madžarskem, kar je še bolj čudno.Torej;
    parkirišče-autokijarat
    sladkorna pena – vatocukor
    ulica -utca
    ….

    poleg vseh teh Magyar Köztársaság se mi je zdelo to kar malo čudno;P
    pa lep pozdrav

  • alcessa

    Blaž, tvoji primeri niso tako čudni, kot se zdi na prvi pogled, skoraj vsi namreč najbrž izhajajo iz germanskih jezikov oz. imajo ustreznice v njih:

    Avto je avto v veliko jezikih, tudi v nemščini (v Skandinaviji so od besede avtomobil vzeli Bil) …

    Vatte in Zucker sta ravno tako nemški besedi (bivša A-O monarhija anyone?), o utci pa ne bi vedela nič povedati 🙂

    Švedske besede zgoraj so podobne (po pomenu identične) slovenskim, nimajo pa nič za opraviti z drugimi germanskimi jeziki (nem: trg = Markt; rak = Krabbe; skrinja = Kasten, Truhe), vsaj ne, da bi jaz vedela. In zato je podobnost toliko bolj čudna…

  • ambala

    Moj najljubši jezik!!!

    Evo, Alcesa še par primerov:

    läkare je zdravnik – lekarna po naše
    sova (glagol att sova) pomeni spati – sova
    en del – en del (!!!!)

    Svedi imajo tri š-je (v povezavi s črko K in kombinacijo SJ, SK… in RS) in jih izgovarjajo različno glede na dialekt.
    Na severu vsako kombinacijo r-s izgovorijo kot rš (torej: Lars – Larš). Na jugu imajo bolj guturalni r (vpliv danske) in zato r-s kombinacijo izgovarjajo kot rs.
    Skrin se izgovori kot skrin in torg kot torj. “O” postane “u” ko mu sledi en konzonant, recimo: mor [mur]: mama.

  • ambala

    Pa še to: kaj ne obstoja neka obskurna ideja, da smo Slovenci pravzaprav švedi, ki so šli na jug in se “poslovanili”?

  • alcessa

    Ambala: super, hvala!!! Krasni primeri. Edino z besedo “del” se ne strinjam čisto: Nemci imajo “Teil”, ki je sumljivo podoben, Angleži pa “deal”, ravno tako. Mene zanimajo samo besede, ki nimajo ustreznic v nem. ali ang.
    Drugače so me tudi srbeli prsti, ker Prekmurci ravno tako kot Švedi rečemo “nej” (ne), vendar pa je vsaj nem. “nein” preveč blizu …

  • ambala

    del je v nag bolj “part”, “share” ali “portion”. Je pa res, da imajo tudi nizozemci izraz “een deel”, ki je podoben. Tako da, ok… hihi… je pa fascinantno, da napišejo popolnoma enako 😉

    lepo te je spet brat btw

  • ambala

    ah ne nag, ang…. trotl… to je pa to k ne berem za sabo…

  • ervinator

    Če se prav spomnim, se v Stockholmu “rs” izgovori [š], torej r izgine.

  • alcessa

    Don’t worry, Ambala, zato pa jaz berem za tabo 🙂

  • Flicka

    Hej!

    Da se jz pristavm loncek, vsaj za svedsko besedo “torg” vem, da je prevzeta – belive it or not – iz slovanskih jezikov … 😀

    Aja, pa stol je stol … 😉

    LP, Flicka.

  • alcessa

    Flicka: res??!! Super! Hvala.

    Stol ne velja: nem. Stuhl. :-)Iščem samo besede, pri katerih ni vidnih sorodnic v nem. ali ang., temveč samo v slo.

    Du talar svenska, e? 😈

  • Robert

    A res velja skrin? nem. Schrein, ang. shrine, lat. scrinium

  • Robert

    To je lepa skrinja! (2. slika – catholic shrine)

  • alcessa

    Robert: hvala. Na Schrein/shrine/scrinium nisem pomislila!

  • ambala

    Stockholmčani imajo itak en posebno špraho. Tud i izgovarjajo drugače kot ostali. Bolj guturalno. Na primer… 😉

  • Flicka

    Hej!

    Povezavo med slovenscino in svedscino bos bolj tezko nasla … vsaj z zgodovinskega zornega kota, ker (kot je meni znano) v preteklosti jezika (zal) nista imela prav veliko stika … 😦 No, vseeno drzim pesti! 🙂

    Ja, lite … 😉

    LP, Flicka.

  • alcessa

    Flicka, verjamem. Samo presenečena sem bila in mogoče sem tudi upala, da ima še kdo kakšne primer 🙂

  • Lukezio

    Švedščina pozna 5 besed, ki se enako pišejo in imajo enak POMEN, kot v slovenščini! ena izmed teh je stol.

    PS: Ločnica med južno Švedsko in srednjo je v NAVIDEZNI črti med Halmstadom in Kalmarjem. (zasledil na blogu od Sunshine), tako, da vi GOVORITE o srednji SVEGIGE.

    PS2: toliko lepoh zalivov in otočkov je kroateki nimajo.

    PS3: da ne govorim o PEŠČENIH PLAŽAH od HELSINGBORGA do MALMA…

  • teja

    Menim, da je švedščina lep jezik in kot se meni zdi je lažje, če razumeš angleško in nemško, ker so nekatere besede podobne tema dvema jezikama.

    Prekmurci in Švedi pa imamo isti besedi – ja in nej.
    V povezavi z angleščino in nemščino pa je naprimer ta primer: jag är från Sverige och du? – I am from Sweden and you?, kjer se npr. ‘å’ in ‘och’ izgovarjata kot ‘o’ in ‘jag’ kot ‘jo’, in ‘du’ je kot v nemščini ‘du’ 🙂

    Jaz osebno bi rajši & bom živela tam 🙂

    Sverige är underbar, jag tror 🙂

  • alcessa

    Švedščina je super, ja. Spoznala sem še nekaj slovenščini podobnih besed: olja – olje, kråka – krokar, drugače pa sem izhajala predvsem iz nemščine ter se zanašala na slovar. Ampak: izgovorjava je poglavje zase. 🙂

  • AcidSpit

    Heia heia hei,jas zadje cajte tud opazam vlke podobnosti med SLO in SVE…….pa sn najso neverjetno dosti podobnosti ne samo v samem besediscu ampak tudi v gramaturi.ne da se mi tu na dolgo pisat….

%d bloggers like this: