Ena o izpiranju zlata

Nisem vedela, da znajo biti profesionalni izpiralci zlata tako prijetno zgovorni: mimogrede ti povejo zgodbo ali dve o slavnih iskalcih zlata, o kralju Kalifornije, pa tudi o preteklosti pokrajine okrog Rena, in še marsikatero drugo pripoved ti dajo za premlevati, da ti je lažja zemlja s kamni, ki jo ječe vrtiš in treseš in odlivaš, pri tem pa srčno upaš, da ne bo nihče pred tabo vzkliknil “Zlato!”

Rensko zlato, nam pove vodja tečaja, prihaja iz Švice in so ga ljudje že v preteklosti z veseljem izpirali in zanj žrtvovali svoje zdravje, veliko pogosteje kot dandanes, ko je to le hobi. Ker Ren svojo strugo že od nekdaj nenehno spreminja, tako ponuja spreminjujočo se površino ob svojem robu, čigar sedimenti vsebujejo zlati prah, mikroskopsko majhne delce, lističe ali celo minizrnca zlata, izprana iz kamenin: govorimo tudi o sekundarnem zlatu. Pri izpiralcih, ki to delo obvladajo, tako na koncu v ponvi ostane najmanj črnkast prah (magnetit ipd.), ki se zlato lesketa, saj je poln mikroskopsko majhnih zlatih delcev, pri izpiralcih srečnežih pa se najde tudi kaj več.

In kako poteka postopek izpiranja?

V ponev damo material, ki smo ga lastnoročno in z lopato (aua) izkopali iz rečnega dna ob robu reke in pa nekaj vode, vse skupaj odložimo na vodno površino in z vrtenjem in tresenjem korak za korakom, počasi ločujemo težje in lažje sestavine. Težje sestavine se sčasoma naložijo na dnu ponvi, lažje (oz. manj goste) pa zgoraj in jih lahko s pomočjo vode odlijemo. Pri tem ponvi nikoli ne nehamo vrteti in tresti (aua). Bolj fini so ostanki v ponvi, bolj previdni moramo biti pri odlivanju. Če smo svoje delo dobro opravili in se v ponvi res nahajajo samo še drobceni delci, med njimi lahko najdemo tudi zlato. Zakaj, pravzaprav?

Preprosto: zlato je pribl. 20-krat težje od vode. Kot nam je lepo razložil naš inštruktor, to pomeni, da 1 kubični decimeter vode tehta 1 kilogram, 1 kubični decimeter zlata pa skoraj 20 kilogramov. Jasno, da se bo zlato naložilo na dnu posode, če mu le damo priložnost. (In mimogrede: ko boste naslednjič videli kakšen film, kjer ljudje premikajo večje količine zlata, pomislite na njegovo težo in se vprašajte, ali je to res možno).

V soboto sem torej postala diplomirana izpiralka zlata. A če sem kaj našla? Ja, vendar ne zato, ker bi zadevo obvladala, temveč zato, ker sem imela srečo. Ne boste verjeli, ampak za polprofesionalne izpiralce zlata je tole krasna najdba:

Čisto možno je, da se bom šla še kdaj igrat iskalko zlata ob vodi. Če ne drugega, je občutek pri igračkanju z vodo, brskanju v blatu in nošenju gumijastih škornjev s čisto legitimnim, odraslim osebam primernim namenom … neprecenljiv. O bolečem hrbtu pa kdaj drugič.

Advertisements

2 responses to “Ena o izpiranju zlata

%d bloggers like this: