Vse, česar še niste slutili o uporabi rodilnika in itak ne bi vprašali

Predstavljajte si, da se v vaših možganih skriva ogromen mentalni leksikon. Največ prostora v njem bo tipično namenjenega maternemu jeziku, kar nekaj pa ga lahko zavzemajo tudi tuji jeziki. Recimo, da je vaš sivocelični leksikon organiziran na zelo moderen način: za vsako besedo je rezervirano lastno pomnilniško mesto, k vsaki besedi pa spadajo tudi njene najpomembnejše lastnosti. Če kot primer vzamemo glagol “vzeti”, bi njegova pojava v vašem leksikonu lahko zgledala približno tako:

vzeti, glagol.

Uporaba:

(1) vzeti + [predmet]TOŽILNIK

(2) vzeti + [predmet]DAJALNIK + [predmet]TOŽILNIK

Primeri:
(1) Vzel je le [ključ]TOŽILNIK.
(2) Vzel [ji]DAJALNIK je [ključ od avta]TOŽILNIK.

DAJALNIK (komu ali čemu) TOŽILNIK (koga ali kaj)

Vzamem, vzemi, vzel, vzet.

__________________________ (tukaj imate shranjen svoj čisto oseben primer uporabe tega glagola)

Lepo pospravljen leksikon je tole, ne da? Če smo pri volji, lahko komur koli razlagamo, da se v slovenščini glagol “vzeti” lahko uporablja tako s tožilnikom kot z dajalnikom in tožilnikom hkrati in da je tako tudi v angleščini, nemščini, hrvaščini itd. Seveda pa se nam lahko zgodi, da nas nihče ne bo poslušal, a to je že druga zgodba. Ni pa samoumevno, da se ta glagol v vseh jezikih kombinira s predmeti v tožilniku/dajalniku in tožilniku. Najbrž obstajajo jeziki, kjer temu ni tako.

Na žalost dejstvo, da smo tako pametni, še ni razlog za zadovoljstvo! Zdaj je na vrsti veličastna Slovenska slovnica, ki tudi v 21. stoletju vztraja, da je zgornji vnos v našem miselnem leksikonu uporaben in resničen le, če glagol uporabljamo v trdilnih standardnih stavkih (v pogovornem jeziku (#) pa lahko velja zmeraj).

Tršica Slovnica torej komaj čaka, da bomo zanikali, da je kdo (komu) kaj vzel:

(1b) Ni vzel le …. [ključa]RODILNIK. / ključ.(#)

(2b) Ni ji vzel …. [ključa od avta]RODILNIK. / ključ od avta.(#)

RODILNIK (koga ali česa)

Na žalost pri tem ni važno, v kakšni obliki se glagol pri tem pojavlja:

(1c) Ne namerava vzeti le ključa.

(2c) Ne namerava ji vzeti le ključa od avta.

Še manj je pomembno, koliko besedi se je vrinilo med glagol in njegov predmet/njegova dva predmeta, ki sta v bistvu njegova lastnina in od njega odvisna:

(2d) [Ključa od avta]RODILNIK ji, kljub dolgotrajnemu in mučnemu premisleku na kavču razmetane dnevne sobe in čeprav so ga prijatelji silili v to, da naj končno pokaže, da je pravi moški, ki se ženskam ne pusti izkoriščati, ni vzel.

Pri predmetu v rodilniku v stavku (2d) pa ne gre za predmet, ki bi se nahajal v našem notranjem leksikonu pod “vzeti” in bi ga enostavno uporabili – tam sta le dajalnik in tožilnik, kot smo ju navedli zgoraj. Nasprotno: predmet v rodilniku med govorjenjem moramo aktivno ustvariti sami zaradi slovničnega pravila o uporabi glagola in njegovih predmetov v zanikanih stavkih v slovenščini. Se pravi, da za pravilen slovenski stavek potrebujemo več mentalnega napora, hkrati pa se nenehno soočamo s tujimi jeziki, kjer maternim govorcem ni treba brskati po pravilih in tožilnika pretvarjati v rodilnik. A je potem kaj čudnega, če rodilnik v pogovorni in čedalje bolj tudi pisni slovenščini počasi izginja? Če pa s tožilnikom lahko brez težav izrazimo čisto isto stvar, namreč, da tip ni mel jajca, da bi ji vzel ključ od avta? (#)

_ _ _ _ _

Osebno mnenje o rodilniku v zanikanih stavkih: Meni je všeč. Sliši se veliko bolj plemenito in učeno kot tožilnik. Vendar nikakor ne čutim zaničevanja do ljudi, ki rodilnik kdaj pozabijo uporabiti. Groza me je le folka s sindromom “Kakšen Slovenc pa si, da ne znaš uporabljat rodilnik?!”

Projekcija: Tudi Jože Toporišič bo enkrat priznal, da je uporaba tožilnika v zanikanih stavkih lahko čisto pravilna slovenščina, ker gre za element jezikovnega razvoja, kjer je pojav iz pogovornega jezika vplival na uporabo v standardni slovenščini. JT bi bil sposoben takšne izjave tudi zato, ker je pomemben del njegove Slovnice deskriptiven in ne vpadljivo preskriptiven.

Advertisements

18 responses to “Vse, česar še niste slutili o uporabi rodilnika in itak ne bi vprašali

  • Tina.

    Meni je tudi vsec uporaba rodilnika v zanikanih stavkih. In se vedno se potiho (no, vcasih bolj glasno 😉 ) jezim, ce kje zasledim (se posebej v prevedenih knjigah ipd.) namesto rodilnika tozilnik.

  • alcessa

    Mene najbolj prizadene, kadar lektoriram in najprej mislim, da sem končala, potem pa mi nekaj ne da miru, grem gledat še enkrat, in glej ga hudiča,najdem tožilnik namesto rodilnika. Takrat mi je zmeraj jasno, kako močan razvojni moment to pravzaprav je… Zato pa tudi pogovorno ne nameravam prešaltati na tožilnik… 🙂

  • Tina.

    Saj… Tvoja projekcija se bo pa itak kmalu uresnicila.

  • Davor

    Živel zanikan rodilnik!

  • alcessa

    Davor: 😆 Res je. Podprimo zatirane aspekte slovnice.

  • Mitja

    Ko smo že ravno pri rodilniku. Študiram slovenščino in lahko vse skupaj še malce dopolnim 🙂

    Poznamo namreč naslednje pomenske skupine rodilnikov:

    1. Svojilni rodilnik
    1.1 Prava svojilnost: primer: hiša od brata – bratova hiša.
    1.2 Sestavinska svojilnost: Roka brata – bratova roka.
    1.3 Razmerna svojilnost: Prijatelj (od) brata – bratov prijatelj.
    1.4 Dejanska svojilnost: Delo (od) brata – bratovo delo.

    2. Snovni rodilnik (primer: marmelada iz jagod – jagodna marmelada)

    3. Izvorni rodilnik (primer: pivo s Češke – češko pivo)

    4. Sestavni rodilnik (primer: rodilnik+predlog ‘iz’ = narod (sestavljen iz) Slovencev – slovenski narod.

    5. Delni rodilnik (primer: Vreča moke, kozarec vina itd.)

    6. Kakovostni rodilnik (primer: Ženska dolgih las, moški bele polti itd.)

    Vidite! Ni vse samo v vprašalnici ‘koga ali česa?’. 🙂

  • alcessa

    Mitja: najprej, dobrodošel tukaj in prisrčna hvala. Slavistov sem še posebej vesela!!! 🙂

    Uporabo rodilnika sem razčlenila že v enem od prejšnjih postov, čeprav resnično ne tako lepo kot ti (še enkrat hvala). Takrat sem postavila hipotezo, da se bo rodilnik v slovenščini ohranil vsepovsod, razen v zanikanih stavkih (zanikani predmet ali osebek). V tem zapisu sem potem poskušala prikazati, zakaj v to verjamem.

  • ambala

    Jaz obožujem rodilnik v nikalnih stavkih. Tako kot žensko dvojino! In ju strikntno uporabljam! Pogovorni jezik je eno in res je, da ne enega ne drugega slovenci ne uporabljajo. Drugo pa je pravilna raba slovnice, ki mora ostati taka kot je. Nisem zato, da tožilnik v nikalnih stavkih postane dovoljeno pravilo.

  • alcessa

    Ambala: ti tudi pri bolj kompliciranih (pisnih) stavkih uspe uporabiti rodilnik? Sprašujem zato, ker me zanima, kako naravna se nam zdi uporaba rodilnika v zanikanih stavkih, oz. kako motena je ta “naravna” uporaba v težjih primerih, kjer veliko ljudi vsake toliko časa samodejno zapade v tožilnik.

    Tožilnik v naslovu tega zapisa pa je navadna past: čakam, če me bo kdo napadel 😈

  • Tina.

    Neverjetno! Ravnokar sem brala tvoj danasnji post in zgoraj zagledam naslov tega. In si recem, “Ups, to bi pa moralo biti “cesa”, ne “kar”. Nakar zacnem razmisljati, kako bi ti o tem namignila, ne da bi izpadla, da ti hocem pamet solit. In vidim tvoj zadnji komentar. 😆

    PS–Da tega nisem zapazila ze vceraj, me boli. To pomeni, da moj slovnicni radar (vsaj slovenski) pesa. 😦

  • Tina.

    “Cesar”, seveda.

  • alcessa

    Tina, naj te malce potolažim: SSKJ za rodilnik navaja tudi “kar”, vendar kot boljšo rešitev navede “česar”.

    Drugače pa: popravke ljubim in torej “I herewith grant you the inalienanble right to tell me the truth” :-), zanimalo me je le, če me bo kdo na***dil zaradi tožilnika… Pa me ni. Kje so sovražniki, ko jih rabiš 😆

    In točno o tem v bistvu govorim: tudi moj radar že zdavnaj ni več zanesljiv 😦

  • Ka

    No, zdaj sem šele vidla tvoj post, in me stavki s tožilnikom, kjer bi moral biti rodilnik, nekako zbodejo. Niso mi všeč. Rada imam rodilnik in ga uporabljam, ponavadi pa tudi popravljam tiste, ki ga ne 🙂 Upam, da ga tožilnik ne zamenja. Boli, ko rodilnika v nikalnih stavkih ne uporabljajo na radiu in v časopisu. A da je “kar” namesto “česar” dovoljen? Pa tudi “nič” namesto “ničesar”? Pa v stavkih z “Želim si” ipd, ali ne sledi rodilnik? V bistvu se mi zdi, da se prav grozno sliši, če ga nadomesti tožilnik…

  • alcessa

    Ka: ja, seveda, rodilnik je vsekakor bolj prefinjen, prepričana sem, da obstaja dober razlog, zakaj so ga Praslovenci sploh uvedli…

    Mogoče bi morala napisati, da bo rodilnik v prihodnosti izražal stopnjo posameznikovega ….hm: nivoja uporabe slovenščine in v povezavi s tem jezikovne zavednosti? Vsekakor gre za različna nivoja, ker tožilnik nikakor ne zveni tako lepo. In to še ni vse: različni govorci različno dobro prepoznajo jezikovno okolje, kjer je potreben rodilnik. Nekateri primeri so tako bolj očitni kot drugi.

    Podobne stvari se dogajajo npr. v nemščini: za predlogom “wegen” se pogovorno uporablja dajalnik namesto rodilnika in zveni veliko manj primerno, pa ne zato, ker to trdijo jezikovni obramboslovci, temveč zato, ker je rodilnik sam po sebi znak nekega določenega nivoja in tako se tudi sliši.

    Moj trik s “kar”, tvoji primeri uporabe tožilnika/rodilnika in pa Tinin prispevek še bolje ponazarjajo, kako zelo je preklapljanje v tožilnik razširjeno in kako zelo nas hkrati moti. Sama si želim le, da folk zaradi tega ne bi teroriziral drug drugega. Za absolutno pravilno slovenščino so itak odgovorni LE lektorji, vsem ostalim pa se nam lahko kdaj tudi zalomi…

    Možno je torej, da uporabniki rodilnika v pogovornem jeziku izpademo bolj … snobovski. Ravno tako kot ljudje, ki znamo pravilno uporabljati morati/moči. Vendar pri tem gre za čisto normalno plastovitost jezika: večina jezikov ima višje in nižje nivoje, to velja tako za slovnico, besedni zaklad, kot tudi za izgovorjavo. Vendar, ko se neki pojav iz nižjega pogovornega jezika razširi na televizijo in v časopise, postane resnično nevaren.

    Kar se tiče “Želim si”: v slovenščini že obstajajo glagoli, ki se lahko uporabljajo s tožilnikom ali rodilnikom (učiti se slovenščino/slovenščine). Za “želeti si” tožilnik uradno ni na izbiro, vendar pa enkrat v prihodnosti najbrž bo.

    Sorry, ker ne znam bolj na kratko… Ful mi paše, če kdo kakšno pride povedat na temo slovnice 🙂

  • Ka

    Ne, nič sori, super si napisala! Nisem pomislila na tole razslojevanje, ampak res za to gre. Ko nam v ameriških filmih kažejo take stereotipe, nam je vse jasno, na slovenščino pa še tega nisem prenesla.
    Zdaj se moram tudi glede teroriziranja strinjat s tabo, čeprav to ne pomeni, da ne bom mami rekla “Tega!”, ko ji no kak napačen tožilnik ušel, ker me je v bistvu tega navadil ati- zagovornik rodilnika 🙂
    Problem pa je, da se ta “nižja” slovnica širi na časopise, radio in TV 😦
    In tudi jaz rada debatiram o slovnici, predvsem pa rešim kake svoje dileme (sploh, ker nisem jezikoslovka ;))

  • alcessa

    Bolj moderne veje jezikoslovja so nam prinesle vsaj dva pomembna dogodka: o razvoju jezika se je treba pogovarjati z maternimi govorci in upoštevati njihovo uporabo jezika ter intuicijo, poleg tega je dandanes opisovanje vsaj na istem nivoju pomembnosti kot predpisovanje (tudi Toporišič ne predpisuje toliko, kot bi mi mislili).

    Vse, kar sem komentirala zgoraj, se mi je utrnilo med pogovorom z vami v komentarjih in bo treba kdaj pa kdaj preveriti, ali drži…

    Zdaj pa grem popravit naslov, ker mi gre na živce…

  • Davor

    Ker smo ravno v času EP: v 56. minuti je tapata “rešil” tekmo. Izrek, ki ga lahko slišimo od skoraj vseh TV komentatorjev ne glede na postajo. Bruh, bruh!

  • alcessa

    Davor: mogoče pa se hkrati s poslabšanjem slovenščine ravnokar dogaja tudi nasprotno: “Dost mamo in hočemo, da medijci uporabljajo pravilno slovenščino!” Problem je samo v tem, da tega nikjer ne moreš prijaviti…

%d bloggers like this: