Prilastkovanje po domače

Kaj za krščenga matička so že prilastki?

Prilastki so nesamostojne slovnične enote, saj se zmeraj pojavljajo le kot sestavni deli nadrejenih stavčnih členov, katere natančneje opisujejo.

Kar se tiče komunikacije, so prilastki v bistvu (a) stilistično sredstvo za obogatitev samostalniških besed, seveda pa so namenjeni tudi (b) natančnemu izražanju v povezavi s samostalniškimi besedami:

a) Takrat bo neživljenjsko modrovanje alpinistične srenje o tem, kaj je perspektivno, vrhunsko in vizionarsko v športu, za katerega vrhunske dosežke splošno velja, da objektivno niso merljivi in kjer zato konkurence v bistvu sploh ni, dokončno postalo nepomembno. (vir)

b) In točno tukaj je poglavitna razlika med kolumnisti iz klasičnih medijev in blogerji. Ko nekdo prebere prispevek na blogu, ima dve izbiri, ne samo eno. (vir)

.

In kako jih, tristo kosmatih medvedov, uporabljamo v slovenščini?

(vir vseh slovničnih navedb spodaj: Jože Toporišič, 2004: Slovenska slovnica. Maribor: Založba Obzorja)

V slovenščini načeloma govorimo o levih in desnih prilastkih, samostalniško besedo, na katero se nanašajo, pa imenujemo jedro oz. odnosnica.

LEVI prilastek v slovenščini lahko sestavljajo le pridevniške besede (pridevniki, števniki in pridevniški zaimki; v ožjem smislu ali z »dodatki«).

DESNI prilastek je lahko:

ujemalni ali neujemalni samostalnik: ptica pevka, hotel Turist (ujemanje, neujemanje -> ptice pevke, hotela Turist)

neujemalni prilastek v rodilniku: utripanje srca, skodelica kave (neujemanje: z utripanjem srca, pri skodelici kave)

neujemalni prilastek v dajalniku: darilo prijateljici, pismo sorodnikom (neujemanje: darila prijateljici, v pismih sorodnikom)

neujemalni prilastek s predlogom: knjiga na mizi, umor iz ljubosumja (neujemanje: pri knjigi na mizi, po umoru iz ljubosumja)

neujemalni prislovni prilastek: pogovor včeraj, pot domov

polstavčni prilastek – pridevniški, deležniški, nedoločniški, povedkovniški: oči, utrujene od branja; slika, všeč obiskovalcem; želja, oditi na bolje.

stavčni prilastek – prilastkov odvisnik: misel, da bo kmalu konec; vprašanje, ali naj ostane; odločitev, kam po študiju; knjige, ki so poceni.

.

Hm. Mleka mi v prahu: levi prilastki te pa danes ne zanimajo preveč podrobno, kaj?

Nekateri pravijo, da se pravo slovnično znanje prevajalcev (ki smo nenehno izpostavljeni tujim jezikom) dokazuje pri primerih, kot so na primer:

# CD predvajalnik, Pentium procesor, DIN standard, Bluetooth naprava, wellness ponudba, anti-age krema #

Pravi ljubitelj slovenščine namreč …

… samostalnikov ne uporablja kot levih prilastkov, pa če Angleži/ Američani/ Nemci/ YouNameIt to počnejo vsako minuto svojega življenja! 😈

Levo od samostalniške so v slovenščini dovoljene le pridevniške besede, desno pa se smejo zraven postaviti tudi samostalniki:

prilastki

.

OK OK – ni treba kričati! In kako, tečka prevajalska, mi boš preprečila, da napišem CD plejer?

Pri kraticah velja, da se lahko uporabljajo na levi strani, če so na svojo odnosnico »prilepljene« z vezajem in tako z njo tvorijo neke vrste celoto:

CD-predvajalnik, DIN-standard

Lepše je:

predvajalnik CD-plošč, standard DIN

Seveda pa se največkrat pojavi kar naveza, za katero načeloma velja, da je prepovedana (in zato sladka):

CD predvajalnik, DIN standard

Naj priznam, da me ne moti, vendar je uradno ne uporabljam. Ravno tako nikoli ne napišem “plejer/pleyer/player”, če pa imamo predvajalnik.

.

Nekaj mi pravi, da me boš zdaj prinesla okoli in mi po babje ukazala, da tisti frdamani babji velnes zgoraj tudi dam na desno.

Samostalnike smo po pravilih slovenskega jezika vsekakor dolžni premestiti na desno stran:

procesor Pentium, naprava Bluetooth, »ponudba wellness, krema anti-age«

Naj me prosim nekdo vpraša, kakšna se mi zdita zadnja dva primera.

.

? … V redu. 😯 Kakšnasetizditazadnjadvaprimera?

Šutasta.

Vendar pa tudi zanju obstaja rešitev: tista namreč, s katero takšni kot jaz služimo dnarčke. Angleška izraza je treba prevesti:

ponudba …. erm. Česa? Na pomoč. Smem biti iskrena? Sama bi iz vsega srca uporabila »wellness ponudba«. Nič nam ne bo škodilo malce potrošniške internacionalizacije, pa še turisti se bodo takoj prilepili na znani izraz.

krema za pomlajevanje (kože)/proti staranju (kože) V tem primeru sta mi slovenska prevoda veliko bolj pri srcu. Bom že vedela, o čem govorim: tudi sama sem ponosna lastnica žavbe za peglanje gubic.

Prav je tako. Dost bo za danes.

Advertisements

20 responses to “Prilastkovanje po domače

  • alcessa

    Hočeš reči, da si vse to prebral? 😯

  • Robert

    Nimam pojma o čem govoriš! 😉

    Des isch der Adjektiv, net wahr? Und warum steht in der Wikipedia dort links nirgend net Slovensko? Zum Mäusemelken… Ihr … seid …! … … …! …

  • Davor

    Robert: V Wiki je izbor za slovenski jezik: Slovenščina (http://sl.wikipedia.org), za razliko od slovaškega jezika: Sloveščina (http://sk.wikipedia.org). Slovensko pa je pri nas jezik v Slovaščini pa država Slovaška.
    Obstajajo besedne vrste in stavčni členi. Prilastek je atribut (Satzglied).
    Adjektiv je besedna vrsta (Wortart).

  • Robert

    Prilastek = Attribut (Tagesthema)
    Pridevnik = Adjektiv (mein Stolpersteinlinke Spalte, andere Sprachen…)

    Ach so: auch Danke!

  • Robert

    Davor, si pogledal moj link? 😉

  • Davor

    Popravek:
    Ne Sloveščina ampak Slovenčina. Kaj hočemo, star pa slep.
    Na sl Wiki je skromen članek, bi bilo fino, da bi A. svojega gor dala! Manjkajo pa povezave na druge jezike.
    Pišem že četrtič, ker sem dol padel, pa vse resetiral, pa spet ….

  • Nina

    Pišuka, mene pa tale tvoja krema za pomlajevanje nekolikanj skrbi … Že drugič (ali morda celo tretjič) v relativno kratkem času berem o njej … Pa ne, da se imaš za tako staro? 😮

  • alcessa

    Davor: Pa saj jaz samo prepisujem od Toporišiča, to najbrž zna vsak slavist bolje od mene.

    Nina: ti bom izdala eno svojih največjih skrivnosti. A? A čem?

    (Ker delam doma in to veliko, meni skoraj nič ne dogaja. Potem pač nekatere stvari malce napihnem, da stvar ni tako očitna. Je pa res, da se za dogajanje ne grebem preveč. Krema je torej na mestu.)

  • Nina

    Oh, ker znaš (skoraj) nič ubesediti na nadvse očarljiv način, te še bolj občudujem 🙂

    Kar se pa wikija tiče: književnost se sistematično vpisuje pri enem od profesorjev, upajmo, da se tudi jezika loti kateri 😉

  • Davor

    Prepisuješ toliko in tisto, kar je potrebno, da se človek hitro in kvalitetno pouči! Bojim se, da naši slavisti ali ne znajo uporabljati tega orodja, ali pa želijo slavo zase in raje pišejo knjige v tiskani nakladi 100 (z besedo) sto izvodov. Tudi politika je žal takšna, da spodbuja izdajo knjig v smešnih nakladah, ne pa “razpaljot pa kalektivu” preko interneta.
    Če bi bil minister za znanost, bi namesto projekta enciklopedije v tiskani verziji (projekt so od zadnje izdaje do zdaj že vsaj trikrat ponovno začeli znova, pa še vedno ni jasno kdaj bo zrelo za tisk) naročil strokovnjakom članke za na Wiki. O Sloveniji in Slovencih pa bi prevedel vsaj v velike jezike spet na Wiki. Bi bilo za promocijo Slovenije več narejenega, kot so vse turistične akcije doslej.

  • alcessa

    Nina: no super. 😈 Mene bi torej marketinška industrija nujno potrebovala. 😛

    Davor: ja, meni je Slovenska slovnica pri srcu in rada v njej brkljam in iščem povezave. Če sem iskrena, me je strah pisati za Wikipedio, ker upam staviti, da slavisti poznajo bolj natančen strokoven jezik za opisovanje naše materinščine.

    Katero enciklopedijo želijo tiskati?

  • Davor

    Ne vem točno: splošni leksikon, ampak več zvezkov. Saj je že znana skromna “sova” problem, ker je potrebno obnavljati osebe, dodati nova dognanja …
    Te knjige pač za narod z manj kot 2 M osebkov stanejo preveč. To, da imajo po dva izvoda samo v vsaki knjižnjici in pa še kje kakšnega za okras domače omare, pa res ni namen teh knjig!

  • Tina.

    Ti me pa vsake toliko vrnes v tista leta, ko sem gulila slovenscino na faksu in se na pamet ucila Toporisicevo SSKJ. 😉

  • alcessa

    Tina: sorry. A te spominjam na še kaj?

  • enxen

    Na losa? 👿

  • saso

    Ali se želja po pravilni slovenščini stopnuje z množino kilometrov oddaljenosti od rojstnega kraja???

  • Davor

    NE. Če sodim po sebi, s starostjo! 😦

  • alcessa

    No ja, za moje stranke je dovolj dobro le najboljše… 🙂

%d bloggers like this: