Ena o pisanju in branju blogov – malo tudi zares

Kar verjemite mi: jezikoslovje je ena od najbolj vznemirljivih znanosti, kar jih je tam zunaj. Ne samo, da nam je dala Topsija, lingvistika je pomembna tudi za pisanje in razumevanje blogov. In življenja nasploh. Vsi vemo, da je bila na začetku beseda. Potem pa meso kot derivat.

Na neki točki raziskovanja so jezikoslovci na primer začeli trditi, da jezik lahko opišemo kot sistem znakov. Znak je lahko marsikaj: beseda (“jabolko”), slika, gesta… preprosto rečeno: vse, s čimer lahko komuniciramo oz. posredujemo neko vsebino. Vendar pa je po mnenju jezikoslovcev znak sestavljen iz najmanj dveh elementov: iz vsebine oz. pomena, torej tistega, kar opisuje (znanstveni izraz: signifikat), in pa iz izraza samega, npr. besede »jabolko« ali slike ipd. (znanstveni izraz: signifikant). Toliko o lingvistični teoriji. Se opravičujem kolegom jezikoslovcem, da nisem navajala imen in letnic.

In praksa? Pa blogi?

Predstavljajte si, da ste na svojem blogu uporabili besedo »jabolko«. Po zgornji teoriji gre za znak, ki obsega signifikant (besedo) »jabolko« in istočasno signifikat, torej to, o čemer dejansko govorite. Kot avtor besedila imate pri tem na izbiro več možnosti:

Lahko, da ste mislili čisto ta pravo jabolko kot sadež, torej kot konkreten predmet. Bolj preprostega signifikata, torej pomena vaše besede »jabolko«, si skoraj ne moremo predstavljati: rečete »jabolko« in mislite jabolko. Le kdo bi vas lahko razumel narobe, ne da? O tem pozneje.

Ena od številnih preostalih možnosti je, da besedo »jabolko« uporabljate v prenesenem, abstraktnem pomenu: npr. v besedni zvezi »jabolko spora«. Sedaj vas bodo razumeli le še tisti, ki ta izraz poznajo (Seveda obstajajo govorci slovenščine, ki ne poznajo vseh ustaljenih besednih zvez!). Pa bodo izraz razumeli tako, kot ste nameravali? In kaj je s tistimi, ki ga ne razumejo? O tem pozneje.

Ravno tako lahko v nekem pogovoru na primer rečete »Pomum adami.« – Če ste izraz uporabili v primerni družbi, bo tudi odziv primeren, vendar pa je pripisovanje poznavanja tujejezičnih izrazov lahko tudi posledica napačne presoje sogovornika in odziv zna biti temu primerno neugoden. O tem pozneje.

Konec koncev pa z besedo »jabolko« lahko mislite čisto nekaj drugega: predstavljajte si, da ste s prijateljem na tržnici in rečete: »Pa ma res lepa jabolka.« in pri tem strmo bolščite v dekolte koketne prodajalke sadja. V tem primeru znak jabolka obsega besedo »jabolka« in cilj vašega pogleda, ki mu pripisujete najpomembnejšo lastnost jabolk, nikakor pa ne pomeni jabolk samih, ta so služila samo kot podlaga za opolzki namig in ponazorilo lastnosti, o kateri govorite. Ta pomen besede »jabolko« lahko obstaja le, če poslušalec pozna foro in je torej odvisen od konteksta. Če je ne pozna oz. ni skoncentriran, ste zanj govorili o navadnih jabolkih in pika, prodajalka pa vas je najbrž pogruntala, ker to ni bilo prvič (ali ker se za dvema rajskima sadežema v resnici skriva brihtna duša). In če zgodbo malce razvijemo: če ste s sabo vzeli prijatelja, ki vas res zelo dobro pozna, bo sklepal, da se vam prodajalkini joški zdijo premajhni, kot jabolka pač, v resnici se vaše navdušenje namreč začne šele pri melonah, kar vedo vsi, ki vas poznajo. In na blogu? Kdor vas pozna in redno bere, bo tudi v tej situaciji vedel, o katerih jabolkih govorite. Kdor je pameten, si bo mislil in bo sklepal, na katera jabolka namigujete. Kdor pa vas ne pozna, vas nima namena spoznati, vas ne mara ipd…. O tem pozneje.

Pozneje:

Ugotovili smo, da je pomen neke besede bistveno odvisen od našega namena, torej od tega, kar želimo reči (in seveda tudi od tega, da to znamo ustrezno povedati, vendar sem našo komunikacijsko sposobnost tukaj dojemala kot obstoječo). Istočasno pa blogerji zmeraj znova doživljamo eno in isto situacijo: rečemo »jabolko«, mislimo jabolko, pa se bo našel nekdo, ki nam bo povedal, da naj se nehamo pretvarjati in da smo v resnici govorili o hruškah. Ravno tako se nam lahko zgodi, da se nekdo oglasi z očitkom, da govoriti o jabolkih ni lepo (“Kaj bi rekel Freud?!?!?”), da je nevarno in nespodobno, da je naše govorjenje o jabolkih agresivno in podlo, da je naš ton prehud… uboga jabolka. Kar koli. Iz našega preprostega govorjenja o jabolku je nastala prava interpretacijska čežana.

Isto se nam lahko zgodi, če govorimo v prenesenem pomenu, npr. o »jabolku spora«. Ker preneseni pomeni niso nujno sestavina obvladanega jezika vsake osebe, se lahko zgodi, da se pojavi nekdo, ki o jabolku spora (ipd.) še nikoli ni slišal. Če je radoveden, bo vprašal. Bolj verjetno pa je, da nas bo nap*zd*l, ker uporabljamo tak kompliciran jezik in se pretvarjamo, da smo intelektualci.

Ravno tako se po mnenju nekaterih samo pretvarjamo, da smo intelektualci, če uporabljamo tujke. In trditev, da je naš osebni smisel za jezik tisti, ki nam pravi, kdaj nekam od vsega najbolje noter paše tujka, to je samo še dodaten dokaz, da smo samoljubna inteleta.

Najbolj nevarna uporaba besede »jabolko« je seveda tista, ko od svojih bralcev pričakujemo določeno poznavanje svoje spletne osebe, svojega pisanja in odnosa do stvari. Blogi so namenjeni za hitro potrošnjo, večina ljudi uleti, najde nekaj izrazov, ki jih spomnijo na to, da oni o tej zadevi mislijo tako in tako, kar nam tudi sporočijo, preden odfrčijo. Za poznavanje osebne uporabe izrazov in ustreznega razumevanja zapisa na blogu (torej za umestitev zapisa v pravilen kontekst in posledično ustreznega razumevanja pomena besede »jabolko«) ni bilo časa. *Boink* – *grrrr* – *tresk* – *frrrr*

Na koncu bi lahko rekli, da je jezik težka zadeva in da bi bilo treba bralce blogov vzgajati k pravilnemu branju. Iz osebnih izkušenj bi rekla, da raje ne, ker je marsikatero razumevanje pomena besede »jabolko«, ki ga pri pisanju nisem nameravala oz. sem ga spregledala, potem pa ga omenijo obiskovalci bloga, resnična obogatitev mojega nakladanja in zelo dobrodošlo.

Zgoraj navedeni pojavi nerazumevanja oz. samosvoje interpretacije prebranega so v blogosferi precej razširjeni in zato vredni posebnega zapisa – so namreč dejansko lastnost nas vseh. Razlika je le v tem, kako svoje težave sporočamo: smo prijazni, vprašamo, »jabolko« konstruktivno kritiziramo, ali napadamo, grajamo in podtikavamo?

EDIT: Nagrada za vse, ki so se prebili do sem (courtesy of Robert): Katalena.

EDIT 2: Tudi Karmen je že pisala o tem (BTW: veliko bolj zabavno).

EDIT 3: Nina o bralcih.

Advertisements

29 responses to “Ena o pisanju in branju blogov – malo tudi zares

%d bloggers like this: