Ljubezen na prvi vikend ali: Pariz priporočam!

Najprej časovno-prostorski kontinuum: bil je Pariz in bilo mi je prvi put. Kdor Pariz že pozna, se mu torej ne splača brati naprej, ker gre le za navdušeno nakladanje o tridnevnem izletu v francosko glavno mesto.

V treh dnevih sem videla nekaj najpomembnejših znamenitosti Pariza in se zaljubila vanj, kar močno ogroža monopolni položaj mojega ljubega Berlina. Naj vam torej naštejem nekaj razlogov, zakaj se splača potovati v Pariz, če še niste:

Pariz je drag.

Res. Za tistih 50 ojrotov na noč bi v Nemčiji dobila spodobno hotelsko sobo s fenom in kakšnim uporabnim stolom ali celo počitniško stanovanje v bolj zelenih predelih dežele, v Parizu pa sva dobila sobico z balkonom, na katerega zaradi trhlosti nisva smela, s pohištvom, ki ga absolutno nihče ne bi želel ukrasti, in s hrupom s ceste, kakršnega sicer ne poznava.

Ampak. Osebje je bilo prav neverjetno kul in prijazno, oguljena čumnata je bila zelo čista in spati itak nisva mogla, ker so naju preveč bolele noge. Da ne govorim o tem, da imamo tudi pri nas Anno Recessionis in se enostavno ne spodobi plačevati spodobne cene za spodobno prebivališče v spodobni četrti, kjer itak ne bi mogla občudovati vseh tistih kulskih temnopoltih princesk in lepotcev, ki kot da drsijo po bulevarju Magenta v 10. arrondissementu.

Pariz smrdi.

Res. Po ribah, mesu, cigaretih, izpušnih plinih, slabih parfumih… Skoraj vsepovsod, se mi zdi. Ne vem, kdaj sem nazadnje tako strastno pasivno kadila na ulici in toliko kihala zaradi kaj pa vem kakšnih delcev v zraku.

Vendar. Bilo mi je vseeno. Okrog naju vesel folk, vsepovsod neka taka dobra energija, tujci, domačini, vsi prijazni, klepetavi, bonjour, merci, ž n se pa parle fronse.. A je res smrdelo? Ne spomnim se več.

Pariz je umazan.

Vem, da se trudijo s čiščenjem ulic, ampak predvidevam, da bi se mestni proračun sesul ko švoh puding, če bi res plačali toliko ljudi in vozil, kot bi jih bilo potrebnih za resnično čisto mesto.

Toda. Mene to ne moti. Prvič je bil eden od mojih hobijev v otroštvu čiščenje hlevov pri stari mami na kmetiji in tistih nekaj pasjih kakcev na pariških ulicah v primerjavi s takšno operativno obravnavo živalskih izločkov ni omembe vrednih. Drugič pa grem na dopust zato, da bo drugače kot doma in ne enako.

Pariz je nevaren.

Oja. Bodo že vedeli, zakaj rabijo toliko policajev, žandarjev in celo oborožene vojske pod Eiflovim stolpom. Kar nekajkrat sva bila priča lovu na zlikovce, preiskavam avtomobilov in podobnim filmskim scenam, ki jih piše resnično življenje.

Vseeno. V največji nevarnosti sva bila, ker sva že po prvih nekaj minutah enostavno ignorirala semaforje, tako kot vsi drugi. Proti koncu tudi nisva več preverjala, ali od kod prihaja kak avto, ker vozniki zelo očitno pogledajo, ali je kje kak pešec, preden nadaljujejo z vožnjo – po cesti, čez prehod, kjer koli.

Pariz je ubitačan.

So vam že kdaj odpovedale noge in dejansko niste mogli narediti naslednjega koraka? Meni so in ne pretiravam – metro-je-za-pusice-press. Kruleč od bolečine in istočasno povsem dobre volje in totalno uravnovešenega stanja duha sem se odplazila do naslednjega cafeja, na srečo so vsepovsod, in ljubita povabila na nizozemsko pivo. Ki je ubilo bolečino v stopalih, tako da sva prišla do hotela, kjer se je prijazni gospodič za šalterjem samo smejal, ko sem rekla tired. Noge, a? je rekel.

No ja, danes pač nisem šla tečt, ker nogam dajem priložnost, da ozdravijo, ljubi pa je obljubil, da me naslednjič ne vzame s sabo, če ne bom spakirala dostojnih superg z ortopedskim podplatom, temveč bom zganjala finoću v balerinkah.

Naslednjič vsekakor bo. To sva si obljubila.

Aja, če je kdo prišel do konca, pa ni slik: so na Flickru (ikona na desni).

Advertisements

8 responses to “Ljubezen na prvi vikend ali: Pariz priporočam!

  • kaneli

    Ja, Pariz je fajn. Tja smo šli na maturantski izlet. 🙂 Najbolj všeč mi je bil sodobni del La Défense, se spomnim… Naš hotel je bil pa nekje na Pigallu, sami kabarejčki in ‘sumljivi’ lokali so bili okrog.

  • Dinozaver

    50 € se mi ne zdi veliko. Vsaj ne v primerjavi z 90 € za 9 m2 “budget” kletno celico v Londonu. Paris can wait…

  • alcessa

    Kaneli: 🙂

    Dinozaver: ja, velemesta so res nekaj čisto drugega 🙂 Izbrala sem najnižjo ceno, ki sem jo našla na internetu, bi rekla da je bilo 12 m2 (Bde Magenta 125, BTW) s tušem in skupinskim WC-jem na hodniku.

  • lili

    fajn opis pariza. in slike so zelo lepe.

  • alcessa

    Merci beaucoup!

    Pri slikah sem imela kar nekaj težav: šele doma sem pogruntala, da pri taboljši kameri ni prišlo do okvare, temveč so za njeno nedelovanje krive baterije (nove duracellke, frišno vzete iz embalaže, 4 kosi, vsi pokvarjeni)… 😦

  • Tina.

    Super! Pa fotke so tudi fine.

    PS–Mene so nazadnje tako bolele noge, ko sva en dan prehodila cel San Francisco (vsaj meni se je tako zdelo) in jaz, pametnjakovicka, sem imela obute flipflopke.

  • alcessa

    In najbrž imaš doma, tako kot jaz, zdravo obutev v vseh variantah.

    Ko sem gledala druge turiste v teniskah, sem bila besna nase in nevoščljiva hkrati.

  • irena

    odlicen clanek/post, vse je res. jaz sem bila tam ene tri leta nazaj in direkt v sami srcici najbolj romanticnega mesta na svetu (yaddayadda…) sem v neki gostilni na straniscu lulala na telemark v luknjo na tleh. pardon moi, od civilizacije pricakujem vsaj skoljko, sploh od naroda, ki je svetu prodal bide!
    ampak kolikor potujem se mi zdi, da se to zgodi povsod, glavna/popularna mesta so vedno bolj zanemarjena. v benetkah, npr. so gostinci in ostali, ki delajo s turisti, pocasi zelo nepotrpezljivi, ker si mocno zelijo, da gostje ne bi vec prihajali. vendar jih razumem – kdo bi rad imel cele dneve hrup mnozice pod oknom?

%d bloggers like this: