Kleingeschwätzeltes am Freitag / Petkove čvečkarije

mein Schatz / moj zaklad

Als ich fertig wurde, wurde mir gleich klar, dass das Ganze nicht sehr begehrenswert ist… Nun, mir bedeuten die Klein- und Billigteile extrem viel, sie wurden sorgfältig ausgewählt, manche habe ich auch von weit her. Wie die Kupferkette aus Visby oder den roten Beutel von der Reeperbahn.

Ansonsten könnte man aber mit so einem selbst-optimierten Schmuckkasten eigene Erben tierisch ärgern, keine Ahnung, wieso mir der Gedanke dauernd durch den Kopf spukt. Echt nicht.

Ko sem končala, mi je takoj postalo jasno, da vse skupaj ni ravno poželenja vredno… Kakor koli že, meni vse te majhne in poceni zadevice pomenijo izredno veliko, saj so bile zelo skrbno izbrane, nekatere tudi prihajajo od zelo daleč. Na primer bakrena verižica iz Visbyja ali pa rdeča vrečka z Reeperbahna.

Seveda pa bi s takšno lastnoročno izboljšano skrinjico za nakit lahko prav grdo zajebavala svoje dediče, pojma nimam, zakaj mi ta misel straši po glavi. Res ne.

Details / detajli

Madam von hinten / madam od zadaj


8 responses to “Kleingeschwätzeltes am Freitag / Petkove čvečkarije

  • Nika

    Meni je pa ta gospa prav všeč… Skrivnostna je in romantična. Ima svoje zgodbe.
    Kolikor imam izkušenj z dediči (in kolikor sem tudi sama dedinja), se mi zdi, da jih (nas) tako ali tako bolj navdušuje sentimentalna vrednost, ki jo imajo takele stvarčice.
    Ampak to je bolj za nas – sanjače.

  • alcessa

    Nika, gre za staromodno gospo, ki jo je strah kosov nakita kot zelo osebnih predmetov, če so brez zgodbe, zato kupi (oz. si da podariti) samo takšne, ki so vezani na kak kraj ali občutek, če pa že kupi čisto nove, pa poskrbi za to, da jih nosi ob posebni priložnosti. Obsedena od svojih zgodb, ja…

    Zdaj vem, odkod misel na dediče… Praviš, da bi takšna dediščina zate imela sentimentalno vrednost. Zadnje čase veliko brskam po eBayu, včasih tudi kaj kupim, in ko sem iskala star nakit in vintage torbice, sem opazila, da veliko ljudi prodaja svojo dediščino… Pa ne za kakšno ogromno ceno. Naj dodam še, da razumem ljudi, ki se nočejo obdajati z osebnimi predmeti mrtvih, ki jim nič ne pomenijo (predmeti), zgleda, da sem se v nekem predelu možgana ukvarjala s to tematiko…

  • M

    Like it … madam, mislim🙂
    Ta gospa, ki ni gospa, predvsem pa se ne počuti gospa, ever … na tej strani je obsedena s skrinjami in tale tvoja je waw. V podobni (ampak nikakor ni kakšnega žlahtnega letnika, je kar tako nekje kupljena, ker se je ne-gospe prilimala na oči in ni mogla iz trgovine, dokler je ni čvrsto držala z obema rokama), no, v podobni ampak precej večji izvedbi ima ta ne-gospa spravljeno trenutno čvečkarijo, sori kvačkarijo … in če mi bo kdaj dano imeti čist svojo hiško, bo v njej cel kup lovilcev prahu v obliki skrinj in skrinjic (mnja, zdaj imam samo 4 ;))

  • Nika

    Saj točno za to gre… da NE gre za ceno, ampak za odnos do ljudi (in stvari).
    Tudi jaz popolnoma razumem, da nekaterim npr. podedovan nakit predstavlja zgolj staro šaro. Ampak se mi vseeno zdi, da – če je bil odnos s to osebo dober, potem tudi njeni osebni predmeti zbujajo prijetna občutja. Vsaj pri meni je tako.

  • alcessa

    M: ja, tudi pri nas imamo radi skrinjice… in smo veseli, da je kvazi postaran videz moderen in ne predrag (tako tudi tale zgoraj). Ampak prah pa res lovijo, da je groza🙂 Čim več skrinjic želim🙂

    Nika, se strinjam. Jaz na primer mojemu možu kdaj pa kdaj ukradem kakšno staro majico ali jopico in jo potem nosim doma (on pa se mi smeji)…

  • Sandra

    U, krasen zaklad. Nakit je šibka točka vsake ženske, pomoje. Jaz sem tudi čisto nora na uhane.

  • alcessa

    Sandra, hvala. Uhane imam tudi jaz rada, jih rabim najmanj 3 pare, ker imam 6 lukenj… V študentu so me hecali, da sem si prebodla erogene cone😆

  • Refashioned Jewellery « moosings

    […] And of course you always have a solitary silver chain or two in your beloved little box. […]

%d bloggers like this: