Ponovno megalomastenje neke losulje

“Ha, ha, ha, hahahaha … 😆 !”

Nasmehnem se do ušes, njegova iskrena reakcija tudi mene spravi v smeh, čeprav ga nisem zato poklicala.

“21. maja praviš? 10 kilometrov? Po starem delu mesta? Ha, ha, ha…”

Všeč mi je, kadar se smeje, tudi če sem jaz povod za to, kar se zgodi dovolj pogosto in ne zmeraj nehote. Še sama se začnem smejati, potem pa mu priznam ozadje pobude:

“Ja no, saj veš, da sem zmeraj polna srečnih hormončkov, kadar prilezem s krostrejnerja, danes še posebej. 45 minut, 250 kilokalorij, 12,5 kilometra, sedma stopnja na koncu, jasno, da me razganja.”

“Pa saj vendar veš, da 12 kilometrov na krostrejnerju ni isto kot 10 kilometrov teka v naravi, kaj šele po asfaltu?”

“Seveda vem. Če bi bilo isto, nikoli ne bi prilezla do sem s tako lahkoto. V bistvu še nikoli v življenju nisem pretekla več kot 5 kilometrov. Če bi res hotela sodelovati na tem mestnem teku, bi najprej v gozdu preverila, kaj se mi bo zgodilo po desetih kilometrih. Pa saj itak veš, da te kličem samo zato, da po telefonu umiriš moje razgrajajoče hormončke po treningu…”

“Ja, vem, to uslugo ti tudi z veseljem naredim, vseeno: res ni primerjave.”

“Vem. Sem se že prizemljila, hvala ti. In kmalu pridi domov.”

Ko odložim slušalko, me prešine, da pa mogoče res, čisto res, nikoli ne bom tako Frišna kot nekateri … 😆

Advertisements

15 responses to “Ponovno megalomastenje neke losulje

  • Kitty

    Jaz tudi ne. JAZ že ne!

  • Sandra

    Ja, Frišna ima res dobre na temo teka. In nekaj časa sem celo verjela, da je na isti ravni kot jaz; se pravi kavč, sprehod, sanje o tekaški karjeri, vrnitev na kavč. Potem pa tista objava o teku trojk. Hm, in ti na trejnerju, hm … Jutri začnem z rivajvalom mojih tekaških dni. Začela bom teči. Nove teniske sem kupila že lani jeseni, pa še kar samevajo v škatli. Kdaj praviš, da je tale vaš tek na deset km? Morda pa … Ampak jaz si bom natisnila majco Tanajbolj frišna od tanajbolj frišnih (pazi, nevarnost naleta). 😀

  • alcessa

    Zgodba ima dodatek, neke vrste “Chucknorris podaljšek”: Pride moj pametni domov in pravi ” No, si danes tekla 20 km?” 😆 “Predlagam, da naju oba prijaviš na tek, bova tekla skupaj, pa ne tekla, ampak poskakovala, dva kroga, da bo dovolj težko zate, predlagam, da ta dva kroga poskakujeva na eni nogi – pa kar oba na eni. In en večer pred tem se ga dajva nažingat” 😆

    Sandra, nobenega dvoma ne more biti, da si tanarbolj frišna od nas vseh 😆

  • nika

    Joj, no, to je pa res škoda.
    Da ne boš poskusila, mislim. Ker nimaš kaj za izgubiti. Lahko bi ti pa le uspelo. Pa tudi, če ti ne bi, bi vsaj vedela, da si poskusila.
    Moj mož je tudi taka prizemljujoča limona, pa sem se ga naučila včasih preslišati. Včasih je treba malo odsanjati, čeprav za ceno kakšnega musklfibra…

  • alcessa

    Nika, najbrž sem tudi kar precej komot… Od krostrejnerja nikoli ne dobim bolečih sklepov, ker manjkajo udarci ob tla zaradi elipsoidne oblike gibanja. V resnici boljšega treninga skoraj ne more biti, kot je takšno izigravanje gravitacije, ki v mojem primeru ni zanemarljiva 😀

  • nika

    No, hočem reči, da je morda vseeno vredno preizkusiti, kako med 10 km tekom deluje gravitacija na telo losulje…

  • alcessa

    Ja; seveda … Enkrat. 🙂

  • M

    Lauf v gužvi, gneči, kaosu množične prireditve – never again!!! Prisežem.
    Tam okrog nas pa kadarkoli 🙂

    Bi pa z veseljem spremljala prikaz poskakovanja na eni nogi … tud samo en krog 🙂

  • alcessa

    M, hvala ti, prav imaš. Ko bova šla poskakovat oba na eni nogi, bom objavila slike, obljubim 😆

  • frišna

    GOSPA S KROSTREJNERJA!!!! (in pišem z tiskanimi, ker bi rada da se me sliši)

    vas so prehitevale razne stare olimpijke in se vam je trenirka tresla, ko sem jaz še tekala, ne tekala: POČASI HODILA, samo od škatle za piškote pa nazaj in
    bi vam rada povedala, da ste mi bili z vašim neizčrpnim športnim duhom v veliko inspiracijo in tolažbo v težkih dnevih.

    …12,5km v 45min…od Frišnega teama si hitrejša za cca 45minut.

    (Pravzaprav se bom takoj zdaj nehala važiti s svojimi tekaškimi dogodivščinami.Se spet slišimo, ko se kvalificiram za Bostonski maraton.)

    • alcessa

      GOSPA Z MARATONOV, veseli me, da sem vam bila v inspiracijo, vendar ste dobro staro geslo, da mora učenec prehiteti učitelja, vzeli tako dobesedno, da se je kar uresničilo – ni hujšega 🙂

  • Spina

    Gotovo res ni primerjave (čeprav v bistvu ne vem, ker me ne spraviš na nobeno mašino, na kateri bi se premikala in nikamor prišla), ampak ne smeš zanemarit tudi psihološke komponente: tudi če sicer ne maraš množice, te utegne tako potegnit noter, da si takoj za nekaj km na boljšem. Pa adrenalin pa vse. Enkrat vsekakor moraš probat. (Jaz sem dala tega kar dost skoz, zdaj pa me ne spraviš več. Se bojim, da sem zdaj že preveč zrela za te štose, sploh odkar se nemščino učim 😉

    • alcessa

      Spina, če primerjam izvrstno napolnjen iPod z množico ljudi, moram reči, da v ljudi kar dvomim… kot motivacijsko sredstvo namreč. Kadar meni Tina Turner na uho tuli “Proud Mary”, vse drugo kar izgine in ostane samo moje telo, ki hoče obvezno uhvatiti ritam, in kadar mi Xtina pravi, da hočem biti “Dirrrrty”, podiram svetovne rekorde v štramplanju… In, kot že rečeno, dovolj sem stara 🙂 , da sem hvaležna za neboleče sklepe…

    • M

      Ko upoštevaš psihološko komponento množice, ki te potegne vase in izpljune skupaj s še nekaj smrtniki v bližnji jarek, kar za posledico prinese konec sezone vsakršnega gibanja in večno boleče v zgornjem primeru poškodovane kosti, brez vsakega večjega truda sprejmeš tekanje in bicikliranje v osami, tudi na nikamor-te-ne-pripelje mašini 🙂

  • alcessa

    Auč. Ja, tudi to je množica.

%d bloggers like this: