Ponedeljkovo receptovanje

Eden najpomembnejših principov mojega kuhanja je izkoriščanje prehrambenih ostankov za vznemirljive namene, se pravi, na povsem nove načine, če se le da.

Predprejšnji torek sem se tako odločila, da bom kot zdravo osnovo v kuhalniku za riž skuhala 2 porciji neoluščenega basmatija (basmati je sicer najboljši po posebnem receptu, ki ne obsega kuhalnika za riž, vendar je včasih prav praktično v lonec nasuti riž, dodati vodo in vse skupaj pozabiti naslednjih 30-45 minut in raje brati bloge).

Ko je začelo dišati po kuhanem rižu, sem se postavila pred hladilnik in ga ljubeznivo vprašala:

Hladilnik, hladilnik, kaj mi daš,
da me malo pocrklaš?

Pa je dal, pa je dal
in iz sebe žrtvoval:

2 majhna bio brokolija, 8 velikih razkoščičenih zelenih oliv od včeraj, ostanek feta sira od včeraj, parmezan od nedelje, pesto od sobote.

Brokoli in olive sem dobesedno razdrobila v sekljalniku in jih vrgla na kuhan riž ter dodala vse ostalo. Nič soli: feta in parmezan sta bila dovolj. Na žalost pa je hladilnik pozabil na šampinjone od četrtka, ki bi jih bilo tudi treba porabiti.

SLIKE PO SKOKU:

sestavine

Premazala pekač, vanj dala riževo mešanico in vse skupaj pokrila z dvema tankima rezinama luknjastega bio sira.

Pekla 30 minut na 175°.

pečen riž

Bom še kdaj ponovila.

Prejšnjo sredo sem se tako spet postavila pred hladilnik, odprla usta, da ga vprašam, kaj mi da, ko se je name vsul kup zelenjave, ki bi jo bilo treba porabiti do četrtka, ker takrat dobim svežo: To ti dam, to ti dam, da te orank pocrklam, je reku hladilnik.

Razveselila in zaskrbela sem se hkrati: zelenjavne orgije me neskončno osrečujejo, moj mož pa jih prenaša le iz vljudnosti.

Nič, sem si rekla, se bom malce poigrala s siri in začimbami, da mu zadevo olajšam:

vse živo od zelenjave, pesto, siri in začimbe

topim se od sreče

Ja ja … kuhanje z “ostanki” je resničen užitek.


8 responses to “Ponedeljkovo receptovanje

  • Bimbo

    Kein Knoblauch? Pas d’ail? 🙂

    Tale v-pečici-pozabljena-rižota izgleda prav zelo njami. Bom preskusil.

    A ne, da en fejst slan sir pri takšnih jedeh lahko krasno nadomesti sol (in meso in – he, he – tudi česen).

  • alcessa

    🙂 Sama sem rabila več poskusov, da sem ugotovila, da ne smem soliti. Beri: nekajkrat sem naredila absolutno preslane jedi, ker sem pozabila na sol v siru…

    Včeraj zvečer se peljeva po avtocesti z Bavarske, nakar nenadoma v avtu zasmrdi po česnu. Nekaj časa nisem upala nič reči, ker sem se bala, da haluciniram, nato pa vseeno previdno vprašam:

    – A tebi tudi diši po česnu? (od šoka sem pozabila uporabiti glagol smrdi)
    – Ja, pravi moj, to je čemaž. Tukaj ga veliko raste in ves čas smrdi po česnu. Tudi drugod je ista zgodba. Zakaj pa nisi uporabila glagola smrdeti?

    😆

  • Bimbo

    😆

    Včeraj sem za kuharijo rabil česen. Ko sem ločeval presušene in sprhnele stroke, mi je nenadoma močno zadišalo po plesnivem (francoskem?) siru. Hm! Hm? Gre morda za kakšno rahlo zvezo med “penicilinskostjo” plesni in domnevno “antibiotskostjo” česna?

  • Spina

    Tvojo hrano bi spoznala na sliki, tudi če ne bi vedela, da je tvoja. Imaš en tak značilen način konstrukcije.

  • alcessa

    Hmmm … ker tako lepo pokupčkam zelenjavo? Pa zmeraj je nek pečen sir zraven? 🙂

  • alcessa

    Ko je enkrat pečeno, ne morem več čakati… 😳

%d bloggers like this: