Ponedeljkovo receptovanje

Zelje.

Zelje, zelje, zelje.  ♥ ♥ ♥

Tokrat kitajsko.

Aja, če je kdo kdaj pomislil, da sem ob vsej svoji bio zagnanosti prefina za zmrznjeno zelenjavo iz supermarketa, se je na žalost zmotil. Zmrznjena zelenjava je obvezna vsebina mojega zamrzovalnika.

Tako sem zadnjič iz kitajskega zelja, zelenjave, krompirja, tofuja in šampinjonov skuhala OGROMNO enolončnico, ki sem jo potem po malem jedla ves dan. Recept niti ni tako pomemben (recimo, da prepražim nekaj začimb in malce tofuja, dodam šampinjone, zelenjavo, narezano kitajsko zelje, krompir in vodo, kuham, dodam smetano. Kot vedno.), ampak kombinacija pa je bila ubitačno dobra, vsaj meni🙂


9 responses to “Ponedeljkovo receptovanje

  • Spina

    Jaz bi tudi tole! Ampak kot prilogo, ne glavno jed😉

    (Če lahko malo razvijem, ker imam ravno čas: Včeraj sem pekla tradicionalnega nedeljskega piščanca, ki, ne vem, zakaj, ni bil pečen v običajnem času. Vse solate in zelenjavice so že čakale na mizi, piščanca pa sem morala poslat nazaj v pečico še za četrt ure. Potem smo lačni sedeli za mizo in začeli zobati zelenjavo in jo med čakanjem vso pojedli. Punci sta potem ugotavljali, da se takole verjetno počutijo vegani po kosilu. In jaz sem znova lahko razglabljala o tem, da bi po par tednih na veganski (ali tudi vegetarijanski) prehrani najbrž pristala na antidepresivih, ker bi hitro razvila raznorazne možganske in fiziološke motnje. Včasih sem ti skoraj malo fovš, ker si sposobna preživet kot vegetarijanka. Zdaj grem pa jest svoja tradicionalna jutranja jajca na jajcih.)

    • alcessa

      Ne vem, kje točno nastaja taka razlika (možgani, želodec, črevesje, vse troje), vsekakor mene meso v želodcu dela depresivno (še vedno, opazim, kadar za božične pojem kakšno ribo ali dimljenega lososa), tudi vonj po mesu ima podoben vpliv, velikokrat tudi slike ipd. Čeprav torej drugače ne razmišljam o tem, da drugi ljudje jedo trupla, so to trenutki, ko me preplavi tak občutek in mi povzroča precejšen odpor, povezan z rahlo depresivnostjo. Da pa vse skupaj ne bi izzvenelo preveč ideološko, naj povem, da zelo dobro vem, kakšne vrste vonjev dejansko razvijajo živalska trupla, ker sem bila zelo velikokrat prisotna pri njihovem nastanku.

      Druga stvar je … ene 80% svojega časa ne težim k temu, da bi bila zelo sita, temveč samo rahlo. Najraje pa imam stanje zelo rahle lakote, povezane s tem, da sem ravnokar pojedla ubitačno dobro zelenjavo/solato. V takem stanju imam največ energije, ki jo res rabim, v glavnem za delo, pa tudi za vse ostalo (razmišljanje). To je najbrž poleg občutka gnusa zaradi trupel najpomembnejši razlog, zakaj se mojemu želodcu smeje spričo zelenjave: ker glava ve, da preobremenitev ne bo prehuda in bo tudi zanjo ostalo dovolj energije😀

  • Spina

    A ni to fascinantno? Kot da sodiva v dve različni živalski vrsti!

    • alcessa

      Ja, seveda. Moji predniki so bili svoj čas največje živali na planetu. Bili so tako veliki, da so se lahko gibali samo po travnikih, savanah in stepah, liste gozdnih dreves pa so smukali samo ob robu – v gozd niso mogli in niso imeli naravnih sovražnikov, ker so bili premasivni.

      Tvoji predniki so bili praviloma (čeprav ne vedno) malce manjši in veliko bolj nevarni. Imeli so ostrejše zobe, daljše kremplje in bili so hitrejši.

      Ko je planet zameglil prah in pepel od udarca asteroida, so živeli še nekaj generacij, dokler jim je bila na razpolago hrana, moji pa so umrli takoj.
      😀

      • Spina

        No, to seveda vse razloži. Zakaj nisi že prej povedala🙂

        Veš, kaj si želim? Da bi lahko videla, kaj ješ na en tak svoj tipičen dan, pa če si zraven kaj bledična in se kaj treseš, medtem kot govoriš, da se čist v redu počutiš😉

        Pred par dnevi sem gledala filmček o tem, kako samci goril v živalskih vrtovih množično zbolevajo na srcu. In potem so se nekje le malo zamislili in jih začeli futrati s hrano, ki jo gorile jedo v svojem naravnem okolju (zelenjava namesto škroba), in, opa, zdravje se jim je obrnilo čisto na bolje. Ravno tako je zdaj nastalo že celo gibanje naravne hrane za pse in mačke, ki imajo tudi veliko težav, ker se jim daje človeške hrana. Ampak kaj je sploh naravna človeška prehrana? Mnogi pravijo, da paleo, tudi meni blazno ustreza, ampak potem pa ti vse pokvariš z zavračanjem živalskih beljakovin😉

        Ampak najbrž je tako, da paleo ustreza pač določenemu delu populacije, drugim pa ne, odvisno, kdo so bili tvoji (človeški) predniki. Pa če bi bilo še tako fino in za marsikoga psihološko zadovoljujoče postavit dogmo, ljudje moramo jest to in to, pika pa konc.

  • alcessa

    😆 A nisem povedala? Sem velika, obsežna in komaj prodrem v gozd, ker me zaustavi že grmičevje na robu. Ko sem bila mulka, so me klicali ciganica, tako da tudi z bledičnostjo ne bo nič.

    Če se zresnim: napačno celotno predstavo si dobila glede moje prehrane. O solati in zelenjavi toliko govorim, ker ju resnično obožujem, vendar pri vsakem rednem obroku zraven nujno dam nekaj, kar ustvari občutek osnovne sitosti (torej OH-je ali beljakovine – dodatne obroke pojem tudi brez). Druga stvar: za sladkarije mi je res povsem vseeno, česar pa iz moje postave ni ravno razvidno, vsake toliko vseeno kakšno pojem, ker si namreč ne rabim delati skrbi zaradi njih. Ker ne čutim poželenja, mi je zanje vseeno, in če čisto nikoli ne bi nobene več pojedla, ne bi shujšala in tudi moje zdravje se ne bi spremenilo.

    Potem beljakovine: odkar me je moj mož prepričal, da preveč OHjev, sploh takšnih bedarij kot so testenine, “zlepi prebavni trakt”, sem tudi sama usmerjena na več beljakovin. Paše.

    Nenazadnje: najbrž si povsem narobe ocenila količino zelenjave, ki sem jo jaz sposobna pojesti naenkrat. Gre za ogromne količine, ki niso primerljive s tvojimi.

    Ah ja, skoraj vsak dan jem sir, pijem mleko, pojem najmanj 1 rezino kruha ipd.

    Mesa ne jem že 19 let. Zdrava ko šus. Samo prehrambene želje so se mi precej močno spremenile (prej sem marala sladkarije in kot otrok sem pojedla zelo veliko mesa idr. saj veš, prekmurska kuhinja)

    • Spina

      Saj zato sem pa napisala, da bi rada videla konkretno hrano enega tvojega konkretnega dneva, ker vem kako zavajajoči so lahko podatki, ki niso bili mišljeni, da bi sploh bili podatki.

      Ampak brez skrbi, ne bom te zdaj hecala, da slikaj in objavi vse, kar poješ😉

      • alcessa

        A veš, da bi to bilo preveč resnega dela za nekoga, ki je našel svoj stil in se s hrano ukvarja le, kadar išče nove recepte?😀

        Tako da, hvala za razumevanje.

        Ne vem, če sem že povedala, ampak trdno (se pravi tudi intuitivno) verjamem v to, da je treba z naraščajočo starostjo jesti vedno manj, vsaj težjih stvari, in čedalje manj obremenjevati prebavo. Se mi zdi, da je to ena od stvari, ki jih moje telo pričakuje od mene.

      • alcessa

        Sori, Spina, ravnokar sem se spomnila, da lahko svojo tipično prehrano vseeno opišem zelo preprosto, brez nakladanja:

        zjutraj: 2 veliki skodelici kave z mlekom.
        kosilo: vegetarijanska jed, kot jih objavljam na blogu.
        zvečer: kos kruha s sirom in zelenjavo ali kos kruha z vegetarijansko pašteto in zelenjavo ali ostanki od kosila.

        Če sem vmes kdaj lačna: še en kos kruha po zgornjem receptu, ali pa pistacije, solata, včasih kakšen keks (sploh domači), včasih tudi sadje (iz konzerve ipd.), sadni sok (šteje kot hrana)…

        Skratka, nič posebnega.

%d bloggers like this: