Kleingeschwätzeltes am Freitag / Petkove čvečkarije

Der plötzliche Gedanke überraschte mich, während ich auf dem Crosstrainer hüpfte und meinen sportlichen Blick übers Wohnzimmer schweifen ließ. “Natürlich,” rief ich innerlich aus, “es ist ein echtes Win-Win, wenn’s gut läuft, wieso bin ich nicht eher darauf gekommen! Diese Berliner … immer wissen sie besser Bescheid.”

Danach konnte ich es kaum erwarten, einen großen Haufen zu machen.

Erm, ach so … wovon ich rede …

Diese Woche habe ich mich mit meiner Mitbloggerin Spina aus Berlin auf meinem Blog darüber unterhalten, ob man Bücher leihen oder kaufen solle, was beim Umzug passiere und ob es nicht besser sei, die Menge im Haus eher klein zu halten. Meine Antwort auf das letzte Dilemma war Nein: Schleppen und Staub hin oder her, wenn man keinen Fernseher hat, dann zappt man doch analog in den eigenen Bücherregalen (die Bibliothek bei uns im Dorf ist leider viel zu klein und uninteressant).

Beim Hampeln am Mittwoch, erst da, fiel mir dann endlich der nützlichste Gedanke dieser Woche ein: “Ja ja, Bücher kaufen und aufbewahren ist ja gut! Aber wann hast du das letzte Mal diejenigen verkauft, die du wirklich nicht magst? In Tübingen, vor 6 Jahren, nicht wahr? Und wolltest du deinen Mann nicht auch überzeugen, Geld für japanische Kinder zu spenden? Na also!”

Also habe ich am Donnerstag einen Haufen Bücher aufgetürmt, zurzeit sind es 64. Ich frage noch meinen Schatz, ob er was beizutragen hätte und dann versuche ich, das ganze Paket in einem Antiquariat zu verkaufen. Mit bisschen Glück wird das eine kleine Spende. Und mehr Platz in den Bücherregalen. Win-Win eben.🙂


Nenadna misel me je presenetila, medtem ko sem poskakovala na krostrenerju in s svojim športnim pogledom drsela po dnevni sobi. “Seveda,” sem vzkliknila sama v sebi, “to bo pravi win-win, če se dobro izide, zakaj nisem prej prišla na to idejo! Ti Berlinčani … vedno vejo več o stvareh.”

Potem pa sem komaj čakala, da naredim velik kup.

Erm, ah ja … a o čem da govorim …

Ta teden sem se s soblogerko Spino iz Berlina na svojem blogu pogovarjala o tem, ali si je bolje knjige sposojati ali jih kupovati, kaj se zgodi pri selitvi in ali ne bi bilo bolje doma imeti bolj majhne količine knjig. Moj odgovor na to zadnjo dilemo je bil Ne: prenašanje in prah sem ali tja, če nimaš televizorja, pač analogno zepaš po lastnih knjižnih policah (knjižnica pri nas na vasi je na žalost premajhna in nezanimiva).

Pri skakanju v sredo, šele takrat, se mi je končno pojavila najbolj uporabna misel celega tedna: “Ja ja, kupovati knjige in jih obdržati je že v redu! Ampak kdaj si nazadnje prodala tiste, ki jih res ne maraš? V Tübingenu, pred 6 leti, ne da? A ni tako, da si tudi svojega moža hotela prepričati, da naj daruje denar za japonske otroke? No, torej!”

Tako sem torej v četrtek nagrmadila velik kup knjig, trenutno jih je 64. Vprašala bom tudi dragega, ali hoče kakšno prispevati, potem pa bom poskusila cel paket prodati v antikvariatu. Če bom pri tem imela kaj sreče, bo iz tega denarni prispevek v dobrodelne namene. In več prostora na knjižnih policah. Win-win pač.🙂


6 responses to “Kleingeschwätzeltes am Freitag / Petkove čvečkarije

  • Spina

    O, uau, sem počaščena! Krasno si tole domislila do konca in upam, da vse steče po načrtih.
    Tudi prahu na knjigah mi nimamo😉 – ker imamo omare s steklenimi vrati. Niso tako seksi, kot odprte, ampak če živiš z alergiki, je bolj ziher.

    • alcessa

      Zdaj je še mož navdušen… Nad novim prostorom za nove knjige namreč🙂

      Pogruntala sem, da obstaja celo plan B: če antikvariati knjig ne bodo hoteli, jih bom podarila naši novi trgovini Oxfam, pa naj oni denar od prodaje podarijo naprej🙂

  • Bimbo

    Mi nimamo notranje moči, da bi se odrekli televiziji, ampak knjižne police imajo vsekakor prednost. Ne vem od kod, ampak v glavo imam vcepljene določene predsodke (merila?), zaradi katerih me veliko bolj impresionira z raznolikimi knjigami (zgolj prestižne barvno usklajene usnjene zbirke ne štejejo) napolnjeno domovanje kot pa kakšen šestrazsežnostni 28-zvočniški ploščat veliki brat ali kaj podobnega. Tudi vinilke in CDji pozitivno vplivajo na prvi vtis.🙂

    • alcessa

      Bimbo, to ni vprašanje notranje moči … to je vprašanje … ne vem: strahopetnosti? Naj razložim: Kadar greva na dopust, stanujeva v sobah/apartmajih s televizijo, ki jo tudi gledava. Zgodilo se je že, da sva pri tem naletela na kak film, ampak v ene 90% primerov me pa televizija tako dolgočasi, da me dela nervozno. Izjema so dobre ameriške ipd. serije, vendar tudi teh nočem gledati na televiziji, ker je ena epizoda na večer absolutno premalo, zato jih gledava več z DVD-ja.

      Vsekakor bi televizijo imela, če ne bi čutila takšnega odpora do nje – ta niti ni na kakšni izrecno racionalni ravni, o tem nikoli ne razmišljam, samo čutim ga.

      Knjige, ki sem jih izbrala za prodajo, sem bolj ko ne skrivala v ozadju ali v globinah omare, ker mi niso nič pomenile. Ker sva se svoj čas ukvarjala s Feng shuijem🙂, pri nama nekako velja, da stvari, ki jih res ne marava ali ne pašejo k nama, prodava, oddava itd. Knjig pa že predolgo nisva. Drugače pa so knjižne police tudi moj fetiš😀

  • Nina

    Jaz sem pa letos za rojstni dan po spletu naključij (=originalno darilo je bojda ostalo v nekem taksiju🙂 ) dobila knjigo iz tajske popotniške knjigarne – takšne, kjer popotniki prodajo knjige, ki so jih prebrali, in nakupijo nove😀 Seveda je čarovniška, kaj si pa mislila😉
    V glavnem: všeč mi je, da so tam zunaj knjige dovolj poceni, da lahko knjigo kupiš, četudi ni neka huda klasika, ki jo boš bral še desetletja, ampak je morda celo pogrošen bestseller … In jo potem prodaš/podariš/pozabiš naprej … No, pa saj se nekaj podobnega dogaja tudi pri nas po novem, ko v supermarketih poleg police s praški in wc-papirjem stojijo stojala s knjigami s papirnatimi platnicami po 5 evrov … (So pa to povečini zadeve, ki sem jih že davno prebrala in vrnila v knjižnico😀 )

    • alcessa

      O ja🙂 V soboto sem ugotovila, da tudi v Karlsruheju obstaja nekaj podobnega: knjižnica, ki ji podariš knjige, katere bi drugače sicer najraje vrgel v smeti. Oni jih potem prodajajo za 1 do 4 evre, imajo jih ogromno in stvar je precej praktična.

%d bloggers like this: