V sredo pa lepo besedo

Ena od od vrst verbalnega vedenja, s katero nimam niti najmanjših težav, je samošimfanje. Brez oklevanja si po teutonsko rečem Idiot, Tolpatsch (nerodnica) ali pa uporabim enega od premnogih izrazov za Prehudega Pametnjakoviča.

Najljubši od teh mi je Pametnosralec:

Klugscheißer

Ne izognem pa se niti Boljevedežu, an. Know-it-all:

Besserwisser

Ker je že kar nekaj časa preteklo od obdobja, v katerem sem tolarčke služila kot tršica, sem počasi tudi potlačila izraz za ljudi z željo po poučevanju svoje okolice, v mojem primeru Višja tršica:

Oberlehrerin

V povezavi s prostovoljnim širjenjem lastnega boljšega znanja mi je zelo všeč tudi pesmica (avtor Martin Kessel, vir nemška Wikipedia na tem linku), ki naj jo tukaj prevedem za boljši umetniški učinek:

Obstajajo boljevedeži,
ki ne bodo nikoli razumeli,
da ima nekdo lahko prav
pa je še vedno idiot.


2 responses to “V sredo pa lepo besedo

%d bloggers like this: