Veslanje po čisto začetniško

“Tja, na žalost to prav nič ne pomaga!” sem ledena, a malce bolj po tihem kot prej, saj vodna gladina prav lepo raznaša glasove vse tja do obale. Kaj pa si bodo Francozi mislili o nama?

Medtem ko žalostno pogledujem proti svojim stopalom, kjer ni mojih omiljenih pedalov za krmiljenje čolna, utrujeno vzdihnem, dragi pa povzdigne glas:

“Res moraš vedno kritizirati?!? Ravno prej sva kar nekaj časa veslala naravnost!”

“Glej,” se mi lušta bit žleht, “to, da sva midva SLUČAJNO veslala naravnost, ne pomeni prav NIČ. Dokler čolna ne bova povsem obvladala z vesli, se nimava česa veseliti! Slučajno, to ni nič.”

“No pa dajva še enkrat veslati tako, kot piše v priročniku, da vidiva, kaj se zgodi. Pa nehi težit!”

Niti slučajno ne mislim nehati z žlehtnarjenjem: “Ne boš verjel, ampak jaz sem do sedaj pridno vadila C-zamah in J-zamah, tako kot piše v knjigi, vendar je njun učinek povsem drugačen, kot je opisano.”

“Kako drugačen?” ga začne zanimati.

“No ja, če se začneva obračati v krogu na desno in naredim C-zamah ali J-zamah, se bova še vedno brez vidne spremembe vrtela na desno. Isto velja za levo.” Šele zdaj mi pade na pamet, kako smešna najbrž zgledava v svoji aluminijasti ladjici z zelenim plaščem, ko takole delava kroge blizu obale. Seveda bi lahko veslala prepričljivo naravnost, tako kot turisti na Švedskem, kjer pri dveh veslačih vsak po svoje malce popravi smer čolna, pa se ta približno giblje naravnost. Od samega veslanja kar tako se namreč ne bo – treba je izvajati pravilne gibe ob pravem času. Ampak moj dragi o neukem turističnem veslanju noče slišati niti besede. Ali bova naravnost veslala profesionalno, ali pa naju ne bo.

Seveda mu dam prav, iz vsega srca. Eden od razlogov, zakaj sem komaj čakala na veslanje v kanuju, je moje resnično zanimanje za posledice dejstva, da kanu nima krmila in vsak zamah čoln pomakne v neko smer, odvisno od razmerja moči. Temu stremenju h krožnim gibom je treba znati nasprotovati, tako da se posamezne sile izničijo in se čoln približno giblje naravnost. Treba je znati dovoliti prevlado določenih sil, da se bo gibal na levo ali na desno. In midva tega ne znava profesionalno, ne v tem čolnu. Po začetniško pa moj mož niti začeti noče.

Moje pogrešanje pedalov za krmiljenje tisti dan postane akutno. Še dobro, da sva se zmenila, da na Finsko vzameva kajak, če se ne bi naučila pravega, zanesljivega veslanja kanuja v Franciji in potem še doma.

No, Francozi so se naju tisti dan še naposlušali, malce preden je izbruhnila nevihta (na nebu), pa sva vseeno pogruntala nekaj stvari.

Zvečer sem pred šotor postavila steklenico ruma. Samo pogledala sva jo, pa sva imela mačka še dva dni, majke mi.

Naslednji dan sva čoln ignorirala in si šla ogledat Troyes (btw: krasno mesto!).

Tretji dan pa sva se po preliminarni izrecni prijaznosti, ki naj bi signalizirala odsotnost želje po prepiru, spet usedla v čoln. To je bil usodni dan: alcessa je krmiljenje prepustila možu, ki je tako veslal zadaj, sama pa naj bi v glavnem poskrbela za pomik naprej. Stvar na začetku ni delovala, ker sem bila pač obsedena od korektur, kot bivša krmarka. Potem pa sem se sprostila in smer prepustila možu, prepričana, da je tudi to vrsto delegiranja treba obvladati. Profesionalno😈

Na koncu bivanja na Lac D’Orient sva se tako res naučila približno obvladovati svojega velikana, seveda pa potrebujeva malce več treninga, da stvari postanejo še bolj samoumevne. Če se kdo želi smejati: kot krmarka sem prej vedno stopila na desni pedal, kadar sva kajak želela pomakniti na desno. V kanuju moram za pomik na desno začeti veslati na levi strani. Tja: teorijo že obvladam😆 Zato pa moj dragi obvlada krmiljenje z veslom, predvsem pa mehaniko tokov itd., moji zamahi pa so tudi postali malce bolj pravilni. Pa posamezne fraze sva dogovorila, s katerimi koordinirava svoje gibanje in se aktivno izogibava prepiru.

Živi bili, pa veslali …


17 responses to “Veslanje po čisto začetniško

  • Spina

    Greš na dopust, potem se pa moraš ubadati s fiziko. Impresivno🙂

    • alcessa

      Stvar je še bolj bizarna: greš na dopust, da se spočiješ od kompleksnosti delovnika, ki je v bistvu tvoj vsakdan. Na dopustu moraš obvladati fiziko, meteorologijo, mehaniko valov, malce biologije (favna in flora), geologije (podlaga za spati), ornitologije, tehnologijo priprave živil, fiziko in kemijo kurjenja ognja … Z dopusta prideš spočit, poln energije in s prepričanjem, da je veslaško potovanje tvoje resnično življenje, vse ostalo pa so samo priprave nanj.
      😀

  • Yemi

    EH ja… kajka, kanu, zame je vse ista pašta. ampak na ležalnike in komentiranje z obale se pa spoznam. tam mi ni enake:). tako da, če bosta kdaj rabila storitve na tem področju, ‘samo cimni kad poželiš, ja ću ti zazvoniti'(Đorđe)…

    • alcessa

      Ah, ti si torej ena tistih, ki se jih tako bojim … Potem pa zmeraj poskušam govoriti bolj tiho, preverjam svojo senco, ali je tesen neopren vsaj malo pripomogel k moji obalni sprejemljivosti, se sekiram za frizuro …

  • Yemi

    mhm, jaz sem pa tista, ki na obali dviguje tablice z oceno za tehniko, pa za umetniški vtis, pa za kompleksnost nastopa….9,6, 9,8, 10.0… *klapklapklap* (sej veš, tisto vljudno ploskanje pri golfu, da ni prenaglas, da se nastopajoči ne zmedejo)

  • Tina

    No jaz še nikoli nisem veslala v dvojcu in tkole si predstavljam, da bi si moj sopotnik še kako želel, da ne bi bila lesena vesla😀
    Kako že KONEC dober vse DOBRO.

    • alcessa

      Ma to ni tako easy🙂 Prepirala sva se namreč samo zato, ker sem se jaz nenadoma odločila biti cinična. In zakaj sem bila cinična? Ker sem mislila, da imam izkušnje, znanje in kontrolo, pa se je izkazalo, da nimam nič od tega. Seveda sem se bila zelo pripravljena učiti, a kaj, ko ni in ni šlo… Trenutek, ki sem ga izbrala za vdor cinizma, pa ni bil trenutek, ko bi se mi bil dragi pripravljen pridružiti😆

      Jao, še zdaj se režim sama sebi, kako cvilim, kadar nočem predati kontrole, in kako uživam, ko jo potem vseeno le delim…

      Če si zdajle pomislila, da to ni veslanje, temveč terapija – res ne vem, kako prideš na tako misel😯 …😈 …😆 …

      RES je.

      • Tina

        Midva se znava na zlo podoben način kregat, kadar sva v skali. En spodi ves pameten, drug pa gor čist napsihiran, pade kaka krepka.

        In ja, vse to JE terapija🙂

      • alcessa

        Bom spet kar iskrena: če se ne bi vsake toliko prepirala, bi mislila, da je z nama kaj narobe.

        To NI terapija, to je lajf😈

      • Tina

        O.k lajf terapija🙂
        Al terapija za lajf :- /
        Jaz se včasih sprašujem , kermu delu naj rečem lajf, ta zabavnemu al nezabavnemu?
        Če rečem ta zabavnemu,je bolj zabavno.:-)

      • alcessa

        O, tale bo pa težka …😯
        🙂

  • Bimbo

    Take čolnarske tegobe deliti s tistim, s katerim imaš zamišljeno/izrečeno/podpisano tako rekoč dosmrtno kazen, je strašno adrenalinsko početje. Jaz že vem in moja gospa tudi. Sva nehala tvegati.🙂

    Ampak, povej, če tale frenči-viki deklaracija ni revolu-fantastična, le kaj potem sploh je:
    “…lac artificiel… (qu’)il fait partie du parc naturel…”!!!😆

    • alcessa

      Recimo, da sva midva še v fazi, ko preverjava, katere tegobe bi delila (z upanjem na uspeh) in katerim se raje izogneva.

      “Lacs artificiels blabla naturel” so bolj pogosti in moderni, kot bi človek pomislil🙂 V temle so na primer skrbno odžagali vsa drevesa, zgladili ali vsaj ravno odrezali štore, ki tako vsi kultivirani strmijo iz ne preveč globokega dna🙂, ki zna biti precej blatno (bivše njive?)

  • Bimbo

    Hja, menda res ni nič lepšega od umet(el)no ustvarjene narave.🙂

%d bloggers like this: