Ponedeljkovo receptovanje

Približno tako enkrat na teden zgleda moj kuhinjski delovni prostor: mož dobi na prečiščenem maslu popečene ribe s prilogo, po navadi polento, jaz pa to isto polento (z rožmarinom, se ve) jem z dušeno zelenjavo.

Rezanje bivše zamrznjene ribe ni ravno neko trpljenje, bolj hudo je cvrtje in pomivanje posode, saj cela kuhinja “smrdi” po ribah, kar mi ni všeč. Ker dragemu nočem težiti, po kosilu prezračim in pokurim kakšno dišečo palčko, pa je.

Nič posebnega, v bistvu. Ribe ne pripravljam na poseben način, ker mi ni do pokušanja. Narahlo jo povaljam v zdrobu, koruzni ali čičerikini moki in jo dam v vročo maščobo. Obrnem, čez 5 minut zmanjšam temperaturo na relativno nizko in stvar pržim še kakšnih 20 minut, da se salmonele zagotovo razjočejo … Solim ne, ker dragi pravi, da je bolje tako. Na splošno je zadovoljen s takšnim tedenskim dodatkom …

Jaz pa sem razvila vztrajno strast do jajčevcev, ki jih tokrat nisem imela, vendar so s polento izvrstni, ravno tako popečeni na olju, potem pa dušeni. Zelenjavo na sliki sem naseckala, popražila in dušila, nič posebnega, vendar je bila dobra. Še dragi je privolil v malo alibi porcijo🙂

(Ker ravnokar prevajam navodila za uporabo strojev za mletje mesa🙂, sem pri iskanju strokovnih izrazov naletela na nemško stran, kjer natančno opisujejo produkte (kemične) razgradnje, ki nastanejo takoj po usmrtitvi živali – gre za neko stran s priporočili za izdelovalce klobas, kako naj meso obdelajo, da bo čim bolj okusno. Najbolj zanimivo mi je bilo dejstvo, da imam povsem prav, ko pravim, da mi meso smrdi po truplu: ker sem bila zraven, ko so se klali pujsi, zajci, kokoši … vem, kakšen vonj oddajajo, ko so živi, kakšnega kmalu po smrti in kakšnega pozneje, ko se obdelujejo deli njihovega telesa. Vse to pa vedo tudi strokovnjaki za meso, poleg tega, da poznajo tudi imena snovi, ki nastajajo pri živem, mrtvem in dlje časa mrtvem telesu. Če bom kdaj imela časa, se jih bom kar napiflala na pamet, za vsak slučaj, če bi me kdo želel zmerjati za ezoterika, namesto da bi se zgražal nad spominsko funkcijo mojega nosa.🙂 )


19 responses to “Ponedeljkovo receptovanje

  • Spina

    Dišeče palčke🙂 Dobra ideja, samo meni se zdi, da vonj po njih ostane predolgo. Recimo enkrat prižgem, pa voham še par mesecev.

    A ni nekako logično, da ima meso vonj po truplih? Ker nekako to tudi je? Ne vem, kaj naj bi bilo pri tem napačnega. Nekaj drugega je, če se nekaterim to zdi odbijajoče, drugim pa ne, ampak dejstva so dejstva. Ej, samo še čakam, da se piščančjim prsim ne bo več smelo rečt piščančja prsa, ampak bo treba kakšen fin evfemizem uporabljat, ker bi koga lahko prizadelo, ko bi jih jedel, ker bi se spomnil, da dejansko je piščanca.

    • alcessa

      Pri nas v bloku vsak dan po nečem smrdi … Nekaj sosedov ne zna prav dobro kuhati, pa smrdi. Nekdo obožuje česen, pa smrdi. Nekdo drug redno cmari svojo pečenko, pa smrdi. Če pravim smrdi, potem hočem reči, da bi smrdelo tudi česno- in mesojedcem, ker s takšno hrano enostavno nekaj ni v redu.

      Zato moram palčke kuriti kar redno, vendar ne bi rekla, da dolgo ostanejo … Tudi niso vse prijetnega vonja, vendar so v primerjavi z zgoraj naštetim smradom pravi užitek.

      Kadar takole smrdi (včasih tudi po cigaretih, kdo ve, od kod), se počutim rahlo napadeno, vendar sem tako velik del življenja preživela v blokih, da nekaj v meni odmahne z roko in gre kurit palčke.

      Seveda ima meso vonj po truplih. Problem je, če to reče vegetarijanka, ker je to eno tako afektirano nadevanje svetniškega sija.🙂

      Da imam občutljiv nos in omenjam rezultate tega, ni zanimivo za nadaljnji potek pogovora🙂

      Pa ko sva pri evfemizmih😀 Meni so kot mulki enkrat podtaknili “bela jetra” in potem uživali v priznanju, da gre za … bikova jajca.🙂

      • Spina

        Ha ha, užaljeni mesojedci, ki se sami pred sabo pretvarjajo, da živijo neposredno od sončne svetlobe🙂

        Bikova jajca – no, trenutno ameriški paleo jedci na veliko odkrivajo drobovino, ki je tam še mnogo manj popularna kot tukaj, malo stiskajo zobe in skušajo nadzorovati svoje občutljive želodce. Zdaj vem, kaj čakat – da bodo odkrili bikova jajca. To bo še zanimivo!

      • alcessa

        No, meni se takrat niso zdela slaba. Ne po videzu, ne po okusu.

  • Spina

    Aja, joj, pa kje te najdejo takšni prevodi😉 No, naj ti čimprej mine!

    • alcessa

      Nisem čisto prepričana, vendar se mi zdi, da je sodelavka prevajalske agencije, ki mi ga je poslala, tudi vegetarijanka😀

  • Bimbo

    Samo še tega se manjka, da ti ponudijo v prevod kakšne verske knjige.😈

    • alcessa

      FU! Na srečo prevajam samo tehniko, ekonomijo in pravo. Pa tudi odklonim kdaj zadeve.🙂

      Po drugi strani pa: če hočeš bit profesionalc, moraš ravnati profesionalno🙂

  • PF

    Ob fotografiji so se mi sline pocedile po mojih starih časih: pripravljala sem si ali tunin zrezek (srednje pečen) ali pa kotlet lososa in zraven brokoli s pomarančno omako. Uf, hrana za bogove. Ravno včeraj in danes se mi misli sukajo okoli tega, kako sem (še nekdaj samska) obvladala kuhinjo, uživala v kuhanju in koliko različnih jedi sem si pripravljala. Tisti pogrinjki za enega – vse sem si naredila popolno: pogrinjek, pecljast kozarček z vinčkom, postrežbo, jed… Danes… samo še hitim. :S

    • alcessa

      No, jaz vsak dan kuham zaradi strahu pred trombozo in diabetesom.

      Se ne hecam, sploh🙂

      Ker od 8.30 do 18.30 zvečer presedim za pisalno mizo, sem si življenje uredila tako, da moram vsake toliko nujno vstati. Pisarniški pribor in koristne knjige sem postavila ravno prav daleč vstran, da moram zaradi njih vstajati. Vsak dan skuham kosilo, mož pride domov, pozneje pomijem posodo. Vsake toliko se spomnim še drugih gospodinjskih opravkov. In to vse zato, da ne bi ves čas sedela za računalnikom (ker se močno zatopim v stvari in pozabim vse okoli sebe, velikokrat). Se mi zdi, da šport3krat na teden ni dovolj.

      Poleg ergonomije pa sem moža navadila, da hodi domov na kosilo, da v službi ne bi jedel pogretih zadev iz mikrovalovke…

      Ko se enkrat stvari navadiš početi na ta način, jih počneš kar avtomatsko. Ker pa poleg pavze za kosilo tudi pozno vstajava, to pomeni, da imava pretežen del dneva delavnik in le malo prostega časa…

      • PF

        Popolno!

        Pri naju je pa tako: čez teden je vrtec zaslužen za zdravo prehrano. Čez vikende pa: gledam, koliko dogajanj je po mestu, okoli mesta, zunaj lepo vreme, sonce, otrok vendar ne more biti ves čas doma. In v tem primeru res pogrešam “moža”: jst bi šla z otrokom ven, moj “mož” bi pa, ki bi sicer delal od doma in bi si moral urediti življenje podobno kot opisuješ, ob njegovi pavzi skuhal zdravo in polnovredno kosilo ter naju pričakal nasmejan in v predpasniku. Potem pa bi naju s poljubom spet pospremil skozi vrata v lajf, ker bi on moral tipkati. Oh, to bi bilo življenje!

        Tako sem pa sama mama, ki šibam z otrokom okoli, sem srečna, da je otrokovo najljubše kosilo sirovi tortelini z maslom in parmezanom in da ko gre lulati, me spotoma nahruli iz kopalnice, da sem spet pozabila vzeti oprano perilo iz pralnega stroja. :S

      • alcessa

        😆😆😆

        In kar je najhuje, takšni sanjski moški, ki so izvrstni kuharji, dejansko obstajajo … (moj tudi kuha bolje od mene, vendar nima časa).

        Midva ene 3krat na leto narediva kuharski maraton v takem slogu, kot ga opisuješ zgoraj: stvari so pripravljene in postrežene skrbno in na nivoju ter so nekaj posebnega, zraven pa kozarec vina. Za vse skupaj je potreben dober razlog in pravi čas – najbolje se obnesejo prazniki, ker je vsaj 1 dan dovolj miru in finta uspeha je, da se stvar zgodi tako redko. Verjemi, da si večino jedi zapomnim do zadnjega atoma in da kar precej časa porabim s sanjarjenjem o naslednji prehranjevalni orgiji, ki se praviloma zgodi šele čez nekaj mesecev🙂 In če si prej znala kuhati, potem znaš tudi zdaj.
        Sicer pa, ja, aleluja za prehrambeno nezahtevne malčke. Mogoče ji še pokažeš, kako se obesi mokro perilo? Ker je premajhna, lahko kos za kosom nosi iz pralnega stroja?👿

  • PF

    Alcessa, hvala, ker mi znaš pokazati, da sem pravzaprav srečnica na kvadrat, kajti dete neizmerno rado pomaga pri obešanju perila!🙂

    • alcessa

      Ah.😯 A jo ti kaj posojaš? A zna še kaj drugega?😯 A veš, da tudi sirove torteline znam narediti?

      • PF

        Alcessa, zdanjič je rekla: “Koliko stvari sem jaz že videla.” Nato pomolčala (in to je redkost vredna posebne omembe!!), slednjič pa dahnila: “Jst hočem videti cel svet!”

        Tako da – JA!🙂

  • http://tinasurfazavas.blogspot.com/

    Tale vonj po truplu mi pa ni všeč. Jaz sem mami vedno govorila, da meso smrdi in ga tudi nisem jedla, razen pršuta🙂 ta mi diši🙂 !

%d bloggers like this: