Ponedeljkovo finskovanje

Ena od stvari, ki tudi tokrat ni igrala pomembne vloge v najinem načrtu za dober dopust, je bila hrana za dol past. Kot po navadi sva namreč s sabo vzela tudi sestavine za vsaj en topel obrok na dan in kup drugih zadev, ki so nama olajšale gibanje v naravi.

Kar pa nikakor ne pomeni, da na Finskem in v Estoniji nisva dobro jedla.

O Talinu sem že pisala, o Fincih pa sva najprej ugotovila, da imajo resnično zelo radi klobase. Zgleda pa, da imajo radi tudi medvedje in jelenje meso:

Morske sadeže in ribe:

Poleg tega sva ugotovila tudi, da imajo izvrsten ržen kruh, čeprav pa se je na koncu estonski na trajektu izkazal za tako dobrega, da sva ga morala kupiti cel kolač.

To fotko sem naredila med zajtrkom na trajektu za Talin, ki je bil neizmerno dober, zajtrk namreč. Prvič sem tako jedla “porridge” (njami), na krožnik pa sem si že ob 7.30 h zjutraj povsem legitimno nabasala kup surove zelenjave. No, tudi vroči krompirjevi kroketi niso bili slabi.

Solato sem v velikih količinah jedla tudi na trajektu za Helsinke in pa na bencinskih črpalkah ABC na finskem podeželju, saj imajo tudi samopostrežni bar s solato – še nikoli v Skandinaviji nisem pojedla toliko dobre solate, res. Ne samo, da Finci niti slučajno niso mnenja, da solata brez mesa ne obstaja, ponudijo jo tudi brez takšnih okusokvarnih grdobij kot kis, česen ali čebula in po zelo zmerni ceni.

Kot vedno v Skandinaviji sva tudi tokrat redno kupovala domači sir in hrustljave kruhke, brez katerih pač ne gre.

Izvenserijsko sem dragega letos povabila na kosilo ob koncu veslaškega dela dopusta, in sicer v najstarejši turistični hotel na Finskem, Valtion v Punkaharju. Tam namreč vsak dan nudijo samopostrežni bife z izbrano hrano, za katerega sem po osebi plačala 22 evrov, potem pa sva samo še uživala … Dobra zelenjava, domače lahko pivo, domače sladice, kava, ržen kruh … (nikjer niti sledu želodecparajočega kisa, smrdečega česna ali čebule, jasno)

Ne vem, a sem to v zadnjih nekaj tednih spet omenila, ampak moj dragi ima rad sladice. Med vrhunce njegovih užitkov spadajo ogromen mafin na Suomenlinni:

Skutna torta v kripti pod katedralo:

Tortica in keksi v univerzitetnem botaničnem vrtu:

Poleg tega še cel kup borovnic in gozdnih jagod, kamor koli se obrneš.


15 responses to “Ponedeljkovo finskovanje

  • Kaneli

    Tudi meni je zelo všeč, da Finci ne ponujajo solate s kisom (fuj kis).🙂 Mhja, meso severnega jelena je na finskem jedilniku – je pa menda to etično, ker se ti gojeni jeleni prosto sprehajajo po Laponski in se nasploh imajo fajn. Poleg tega sem občasno opazila tudi losa… (žal). Jedla ga pa ne bi.😛

    Rženi kruh je fajn, se strinjam. Sta od sirov poskusila tudi sirov kruh, leipäjuusto? Ta je moj najljubši finski sir.

    • alcessa

      Končno nekdo, ki tudi ne mara kisa🙂 Pozabila sem povedati, da mi je bila všeč rdeča pesa v smetani (predvidevam, da je bila smetana). Lose sem izpustila zanalašč,🙂 čeprav jih tudi prodajajo na 100 in 1 način, na tem štantu z jeleni in medvedi.

      Nisva poskusila sirovega kruha – samo trdi sir iz supermarketa, če je bil očitno finski (npr. rezine dimljenega sira s kapitanom ali piratom na sliki, pozabila ime). Večinoma nisva razumela, kaj kupujeva in sva upala, da bova imela srečo. Isto v Talinu. (srečo sva potem res imela)

  • Kaneli

    Dimljeni sir je bil verjetno Kippari (mornarček na sliki).😀 Uh, pese pa jaz ne maram, sem se trudila z njo, pa žal brez uspeha… in ja, verjetno je bila v smetani.🙂

    • alcessa

      Ja, pese jaz drugače tudi ne jem. Ampak v resničnem življenju ne počnem še kupa drugih zadev, recimo: zajtrkujem sicer prav nikoli🙂 Smetana je pa “smetana” po finsko, ne da?

      Mornarček😆 (kapitan, pirat, šofer …)

  • Kaneli

    Smetana je ena od “smetan”, ki se dobijo na Finskem, tako je. Po moje je beseda prišla od ruskih sosedov.😉 Sicer je tekoča sladka smetana “kerma” – jaz uporabljam predvsem to (kadar sploh kaj kuham s smetano, kar je zelo redko). Ne vem, kakšna je razlika – mogoče je ruska “smetana” bolj mastna, gosta ali kaj od tega…

  • Tina.

    Vidim, da lacna nista bila.😉

    Jaz obozujem peso. Pa porridge tudi.

  • Kaneli

    Porridge –> puuro.😉 Ovseno kaso (kaurapuuro) pa kuham bolj pozimi in jo jem z brusnicno marmelado in cimetom. Dobi se fajn in celo bio instant ovsena kasa (kosmici), ki se skuhajo v 5ih minutah.😛

    • alcessa

      S cimetom, seveda🙂 Izraz porridge sem potem uporabljala tudi v nemščini, čeprav je pravilno Haferbrei (oz. ovsena kaša), ker se mi je zdelo, da gre za škotsko jed, namenjeno mednarodnim potnikom. Čeprav, če je zadeva običajna tudi pri vas, je morebiti to bil čisto običajen prevod finske besede …

      Moram preveriti, kateri ovseni izdelki so na voljo tukaj … Na žalost mož niti slišati noče za porridge😦

  • Kaneli

    Verjamem – jaz sem se že čisto prenažrla te ovsene kaše in je sedaj poleti sploh ne jem.😀 Meni se zdi to kar finska narodna jed za zajtrk… no, je pa vsaj zdrava. Mimogrede, na torte pa ne hodim ven. So predrage in sama raje pečem pecivo/muffine iz polnozrnate oziroma ajdove moke. Čeprav vse tele sladice zgledajo krasno…

    • alcessa

      Ja, res “niso poceni”, vendar jih je dragi jedel samo med obiski mesta, ko nisva hodila na kosilo, za hitro potešitev lakote, tudi moji sendviči so bili dragi, pa vseeno cenejši in hitrejši od restavracij … Večino dopusta sva itak kuhala sama (kuskus, omlete in zelenjavne juhe) oziroma jedla zadeve iz supermarketa, pecivo pa tudi sama pečem doma🙂

      Skratka, tortice so tako drage, da sem jih obvezno morala objaviti na blogu.😀

      Če ne ješ fast fooda, hitro pristaneš pri dražjih zadevah, kadar zganjaš turizem v (večjih) mestih…

%d bloggers like this: