I ♥♥♥♥♥ Tallinn

The first fortress in what is today Tallinn was built in 1050. It was important for trade between Russia and Scandinavia, coveted by Teutonic knights and the kingdom of Denmark, which took over the rule in 1219.

In 1285 the city became the northernmost member of the German-dominated Hanseatic League, the Danes sold Tallinn to the Teutonic Knights in 1346.

The German influence became stronger after the protestant reformation, in 1561 Tallinn came under the Swedish rule. It capitulated to Imperial Russia in 1710, but at that time, the relatively independent Duchy of Estonia was established.

On 24 February 1918 Estonian independence was proclaimed in Tallinn, it was followed by German occupation and war of independence with Russia. On 2 February 1920 the Soviet Russia acknowledged an independent Estonia and Tallinn became its capital.

In 1940, the country was occupied by the Soviet Union, during 1941 and 1944 the Nazis ruled. Then the Soviets came again, in 1944 Estonia became the Estonian Soviet Socialist Republic.

In August 1991, it proclaimed independence and Tallinn became once more a capital of an independent country, that was on August 20, 1991.

The reason I am quoting all these facts from Wikipedia is not to bore you to death but to show you why one simply has to love Tallinn.
The Estonian capital is so full of so many different sights telling us about its lively history, it is impossible to resist its charm. At least on a sunny day.

We didn’t travel there by car, so the first part of our visit was limited to the Old Town with its picturesque buildings (a UNESCO World Heritage Site, btw) and lack of modern shopping facilities, which I loved. We took most of our photos there.

To get to know the city better, we bought tickets for the so-called “24 hrs Hop On Hop Off” bus and were rewarded by a bumpy ride through the outskirts and the modern part of the city. It was splendid!

Afterwards, we also visited the museum in the Old City, where we found out about its history and the history of the tunnels that exist all through the hill Toompea. The walk through the tunnels, which were built at almost all times in the history and about which no one knows how far they reach (the legend has it one could walk to Helsinki through them :-)), was a particularly unforgettable experience.

Anyway, before I bore you some more: I have raided our photo archives one more time and prepared another Tallinn slideshow which you can see here (the first one is here).


16 responses to “I ♥♥♥♥♥ Tallinn

  • Yemi

    Ti o Talininu, jaz se pa s pravilnimi ločili ob naštevanju ukvarjam. Eni rečejo tako, drugi drugače, jaz pa popravljam in popravljam.
    Kje so dvopičja, velike začetnice in pike?!?! Če popravim tako, kot mi naroči lektor (in se meni zdi OK) pa komisija pravi, da ni v redu.Groza vseh groz.

    • alcessa

      V čem je problem? Najbolje se našteva z vejico, ne da? (A, B, C in D) Proti temu je težko kaj reči.

      Dvopičje je pred elementi za naštevanje, majhna začetnica: Sem spadajo: kruh, pecivo in vino.

      Pika je na koncu stavka.

      A ima tvoja komisija slavistično izobrazbo? Če ne, bi se kazalo upirati njihovemu mnenju.

  • Yemi

    kaj pa narediš, ko naštevaš premise, postulirane v stavkih? kako bi naštela npr 10 božjih zapovedi?
    “Te so:
    -Ne laži!
    -Ne kradi!…..”

    ehhhh enačbe so dost enostavnejše….

    • alcessa

      Ne razumem, v čem je problem? Stavek se vedno začne z veliko začetnico? (= stavek je zadeva med veliko začetnico in zaključnim ločilom)

      Seveda lahko uporabiš tudi naštevanje tipa:

      – ne laži,
      – ne kradi,
      – ne nakladaj.

      ali

      – ne laži;
      – ne kradi;
      – ne nakladaj.

      Jaz sicer tega ne bi tako, ker je vsaka od naštevanih enot stavek in si zasluži piko na koncu.

      Glede Komisije pa: pejt nabavit Slovenski pravopis, poišči mesto, kjer piše, da je stavke POVEDI treba pisati z veliko začetnico, če na koncu stoji pika ali klicaj, in pravilo citiraj s točno navedbo strani in poglavja.

      Pa bo.

  • Yemi

    Mislim, da je bila težava bolj v veliki začetnici za dvopičjem. Mene sicer ne moti, ampak mene marsikaj ne moti. Z velikimi zaetnicami in ločili sem imela že v osnovni šoli težave, prehitro pišem, obenem sem pa miiiičkeno disleksična in težko berem za sabo (lahko temu rečeš tudi šlampasta, itak se mi zdi da je to včasih medsebojno zamenljivo).
    Se mi pa v bistvu zdi OK ,da pazijo (tudi) na jezik. Če ne kar odjednom rodilnik izgina pa smo mi usi is fulam kokr eni lingvisti, k kukr skrbimo de je jezik kokr is fulam ena živa stvar, k ne?

  • Yemi

    PS, Deset zapovedi s podpičjem zgleda bolj kot Deset Orientacijskih Napotkov:
    “-ne kradi (razen če dobiš ugoden kredit v banki in blago pokvarjenega notarja in potem to imenuj dobra menedžerska praksa);
    -ne laži (razen če ti je res zoprno povedat po resnici in če se ti ne mudi);…” 🙂🙂

    Ne nakladaj? He he.Mi je všeč, ampak držala bi se je pa težko.Nakladanje=my middle name.

  • Yemi

    Pa še PS2, a stupid question: je estonščina bližnja sorodnica finščine in madžarščine? Takole recimo hladna sestrična?

  • alcessa

    Ja, če se prav spomnim, sva se midve enkrat izrecno strinjali, da Slovenci rabimo tudi bolj tako uradno, pravilno, zateženo slovenščino, ki bi jo tudi morali poznati.

    Kar se velike začetnice v tem primeru tiče, velja načelo, da ni pametno biti preveč prepričan v eno pravilo, ker hitro lahko narediš napako. -> velja tudi za Komisijo, zakaj bi oni bili izjema

    Da bom še bolj natančna: če bi ti imela doma Pravopis, bi iz njega lahko citirala:

    – str. 9/28: Z veliko začetnico pišemo prvo besedo v povedi … (poved je tista zadeva med veliko začetnico in končnim ločilom)

    – str. 9/31: Z veliko začetnico pišemo:
    a) za dvopičjem
    – Začetke večjih naštevalnih enot, če se prva od njih začenja z veliko začetnico.

    PRIMER:

    To so:
    – Ne laži.
    – Ne kradi.
    – Ne nakladaj.

    V Pravopisu si torej šla pogledat pravilo za uporabo dvopičja in velike začetnice. Ni je Komisije, ki bi ti lahko očitala pravopisno malomarnost, kar se tega tiče. Lahko pa Toporišiču očitajo, da nima pojma, vendar to ni tvoj problem.

    Hočem reči: k najinemu dogovoru, da moramo Slovenci znati uporabljati standardno slovenščino, dodajam še to: obvladati moramo tudi iskanje v normativnih besedilih (slovarji, slovnice, pravopisi) v zvezi s slovenščino. Tudi če se z nečim ne strinjaš, rabiš veljavno pravilo, da sploh točno veš, s čim se ne strinjaš.

    Ne da?

    • alcessa

      “Ne nakladaj” ni letelo nate.🙂 Tako sem že ven padla iz krščanstva, da tudi zapovedi ne poznam več. No, lahko bi napisala Ne prešuštvuj, pa imam preveč dobro mnenje o tem.

      • Yemi

        Pa bi lahko letelo… Veš kako bi bla fajn! Taka tiha in misteriozna, pa vsi bi mislili kako sem pametna. Tko pa goflo odprem pa se začnejo spogledovat in presedat😀
        Kar se pa prešuštvovanja tiče pa mi koruzniki že vemo-na koruzi še nobena krava ni crknila, in od koruznice se ni še nihče ločil :D:D

        Hvala za navedke,pravopis v vsako slovensko atrijsko stanovanje!

        • alcessa

          Ma jaz ponavadi govorim kar o stvareh, ki letijo name, ker v resnici (ne boš nikoli uganila) razen sebe drugih ljudi ne maram zmerjati.

          Ne vem, če se ti splača nabavljati Pravopis: ker ga imam, bom danes morala toliko dlje delati …🙂

          Aja, pa še nekaj: če pomisliš, da jaz ene 11 mesecev na leto vsak delovni dan ene 9 ur preživim z reševanjem takšnih in podobnih slovenističnih zagat – a se ne bi midve strinjali, da imam potem pravico svoj dopust do onemoglosti razširiti še s picajzlastim opisovanjem vsake njegove sekunde, torej tudi Talina?😈

  • Bimbo

    Ne vem, ali si pred dvema letoma opazila (zadnji) blogerski zapis Andreja Košaka, ko je Talinu namenil nekaj vznesenih stavkov in prgišče fotk. Če nisi, lahko pogledaš sem: http://andrejkosak.blog.siol.net/2009/06/23/ee/.

    • alcessa

      Zanimivo – ugotovila sem, da ima veliko Slovencev kar izrazite “večvrednostne komplekse” do Talina … Tja, na žalost moram priznati, da mi je estonsko glavno mesto bolj všeč od slovenskega.

      Še posebej zanimivo je zaničevanje “sive socialistične arhitekture” v predmestjih … V bivši Vzhodni Nemčiji so mnogo teh blokov znotraj posodobili in jih dajejo v najem, najbrž po za marsikoga sprejemljivi ceni in s spodobno opremo.
      Mogoče pa so tudi Estonci stvari izboljšali, kolikor se je dalo? Tako vsaj pravijo v turističnih informacijah. Vsekakor sva izvedela, da so se odločili, da bodo kar živeli tudi s tem delom svoje preteklosti in ne bodo kar vsega rušili.
      Estonci najbrž tudi ne gredo pri 18 letih staršem rečt, naj jim kupijo ali zgradijo ali deloma prepustijo bajto… Predvidevam.

      Pri nas na zahodu Nemčije tudi obstaja precej grdih, sivih, predvsem pa poškodovanih zgradb. Na mojem faksu v Tuebingenu (zelo grd primerek iz 70ih, v primerjavi s Filofaksom za razjokat se) so morali po vsakem dežju podstavljati vedra, ker je streha vsepovsod puščala … Ampak mi smo doštudirali.
      V bloku, kjer živim, je fasada na zunaj ravno tako povsem neprivlačna, isto tako stopnišče – vse deluje nekam socialistično, sivo in ne preveč urejeno. Je pa zato večina stanovanj urejena, kot se spodobi. Ne vem, če je koga od nas sram, da stanujemo v na zunaj tako neuglednem naselju z grdimi bloki. Kmalu jih bom 40, pa se že vedno požvižgam na to.🙂

  • Bimbo

    Alcessa hvala, danke, thanks… Ne veš, kako me veseli, da nisem edini, čeprav očitno še vedno eden redkih, ki ne pade na malomeščansko površno politkomisarsko etiketiranje “socialističnih” blokov. Če se to zareče omejenim šentflorjancem še nekako razumem, če pa take ocene slišim od Nemcev, Francozov, Italijanov, Špancev… me kar zazebe pri srcu. Še pomnite: Bauhaus, Le Corbusier…? Mar je možno, da takšna množica ljudi ne vidi, ne čuti, ampak le ponavlja neke nezavedno priučene politikantsko-ideološke klišeje?

    Meni se “socialistični” bloki ne zdijo noben estetski presežek – mimogrede, tudi množica novokomponiranih “vila blokov” ipd. ne. Imajo pa večinoma ti soc-bloki zelo gospodarne in smiselne tlorise, če človek ni obseden od silnih hodnikov, sobe pa raje nameni družinskim članom kot pa oblekam in gospodinsjkim strojem. Soc-bloki res nimajo podzemnih garaž, so pa med njimi (vsaj nekoč bile) omembe vredne zelenice in otroška igrišča. Itn.

    Ma, sem se kar razburil.🙂

    • alcessa

      🙂 Včasih pomislim, da ima veliko ljudi v srcu zakoreninjen en tak gutbürgerliches, alpin- oder mediterran-kitschiges Ideal, kar se tiče “lepe arhitekture”, to pa je piedestal, s katerega potem gledajo dol in se počutijo kot večvredni kritiki …

      Poleg tega, da je Talin arhitekturno tako raznovrsten in zanimiv, da moraš biti res “pameten” in definitivno še nikoli nisi bil tam, da prijaviš takšne o “grdoti” …

%d bloggers like this: