Ena o nepravih ateistih

Ko so starodavni Izraelci bežali iz Egipta, so na poti šotorili pod goro Sinaj. “Ko je tretji dan nastalo jutro, je začelo grmeti in se bliskati, težak oblak je pokrival goro in rog je močno zadonel. Vztrepetalo je vse ljudstvo, ki je bilo v šotorišču. Tedaj je Mojzes popeljal ljudstvo iz šotorišča Bogu naproti in postavili so se ob vznožju gore. Vsa Sinajska gora se je kadila, ker je GOSPOD v ognju stopil nanjo; njen dim se je vzdigoval kakor dim topilne peči. Vsa gora se je silno tresla. In glas roga je donel vedno močneje. Mojzes je govoril in Bog mu je odgovarjal z gromom.” (2 Mojzes 19)

V naslednjem svetopisemskem poglavju (2 Mojzes 20) bog potem Mojzesu razodene 10 zapovedi, katerim sledi še kup drugih predpisov o tem, kako naj Izraelci živijo, jejo, spijo, se oblačijo, obravnavajo svoje soljudi itd. (2 Mojzes 21, 23: Če pa se nesreča pripeti, daj življenje za življenje, oko za oko, zob za zob, roko za roko, nogo za nogo, opeklino za opeklino, rano za rano, modrico za modrico! 2 Mojzes 23, 2:  Ne vleci z večino, da bi delal húdo, in v pravdi ne pričaj z večino, da bi zatrl pravico!).

Ta pravi ateisti ob tej zgodbi pomislimo, da je v davni preteklosti obstajala oseba izraelskega rodu, ki je veljala za vodjo skupine bežečih ljudi brez poznavanja geografije (40 let?), ta skupina oziroma ta oseba pa je v bližini gore Sinaj doživela naravno katastrofo, spričo katere ji je um začel proizvajati misli z izredno hitrostjo in najbrž tudi jasnostjo, predvidoma iz čistega strahu v zvezi z lastnim preživetjem, najbrž je o marsičem razmišljal že prej. Ne pozabimo, da so to bili časi, ko je marsikatero ljudstvo verjelo v bogove naravnih pojavov in človeških fenomenov (nevihta, vojna…). Malce bolj resen povzetek Mojzesove vloge bi lahko bil ta, da je šlo čisto preprosto za prvega izraelskega zakonodajalca, ki je svojemu ljudstvu dal pravila za boljše življenje, saj jih to do tedaj ni imelo in jih je nujno rabilo.

Ko je vulkan, potres, orkan ali huda nevihta minila, je Mojzes spričo neverjetne moči razodetja svojega uma pod stresom začutil, da mora vso to vzburjenost, vso to intenzivnost misli predati naprej, sicer se bo razpočil. Tako je začel prevzgajati svoje ljudstvo, in sicer v obliki 10 zapovedi in mnogih drugih predpisov (O žrtvenem oltarju, o hebrejskih sužnjih, O smrtni kazni, O telesnih poškodbah, O kraji živali, O premoženjskih prekrških, Različni moralni in verski zakoni, O spoštovanju slabotnih … 2 Mojzes 20-23).

Od tistega nevarnega dogodka je minilo precej časa in naš ateist 21. stoletja je že zdavnaj ugotovil, da marsikateri od teh predpisov ni božja zapoved, temveč le eden od ta boljših in plemenitejših izrazov človeka kot psihološko-biološkega bitja, povzetek dobrih človekovih idej, tako rekoč, marsikateri od njih pa tudi nujno potrebuje posodobitev, saj bi človeštvo sicer v teh 2000-plus letih oslepelo, izgubilo vse ude in imelo precej napredno industrijo protez. Da ne omenjam patchwork družin in menedžerskih odkupov na kredit ipd.

Skratka, ateistični povzetek vsega je, da ljudje v resnično hudih okoliščinah lahko pridobijo zelo daljnosežne in modre vpoglede v vesolje, človeštvo in vse ribe, ki jih lahko po potrebi in glede na lasten položaj ter moč posredujejo svojemu človeškemu … ekotopu. Katere od teh so prve človeške združbe kar prevzele in katere ne, zna biti precej odvisno od razmerij moči (zato je tresoča gora, ki govori le z Mojzesom, dober … pospeševalec) ter dejanskih potreb take združbe, vse nadaljnje pa ravno tako, vsemu skupaj se lahko pridruži še iskreno zanimanje za področje zakonske oziroma predpisane ureditve odnosov. Vsakršno ciljno ljudstvo ta pravila torej odvisno od okoliščin lahko upošteva, razvija, zavrača, razširja, prilagaja …

Krščanski idr. verniki bi seveda znali prijaviti, da vsa morala in etika izhajata od boga, vendar to ni zapis o vernikih, zato se s to zmoto danes tukaj ne bomo ukvarjali.

Danes nas zanimajo nepravi ateisti.

Ateisti zase pravijo, da ne verjamejo v boga, čeprav ni nujno, da se izjavijo, lahko da enostavno ne verjamejo v nobenega boga ali se ne ukvarjajo z njim ali so mnenja, da o njegovem obstoju ne moremo ničesar vedeti (agnostiki).

Zavestni ali samooklicani ateisti postanejo pravi ateisti šele, če so se istočasno sposobni odpovedati mojzeskemu razsvetljevanju svojega “ljudstva”, kvazi njemu v dobro (kako naj ljudje živijo, jejo, spijo, se oblačijo, obravnavajo svoje soljudi itd. ), v resnici pa, ker jim bo sicer razneslo glavo, če ne bodo razsvetljevali s svojimi uvidi na višjem nivoju (včasih celo o višjih silah ali reptilih), torej s svojo neomajano vero v določene stvari. Razlagalci svoje vere pa postanejo najbrž tudi, ker jih je strah biti manjšina v pluralističnem svetu, kjer se hitro lahko zgodi, da imajo tudi drugi prav in to istočasno. Če bi se svet spreobrnil tako, da bi verjel v to, v kar verjamejo sami, jih ne bi bilo več strah.

Marsikomu od nas se v življenju zgodijo nadpovprečno dobre ali slabe stvari, ki poskrbijo za ustrezno intenzivno doživljanje sebe, vesolja in rib. V takšnih konstelacijah bog ni potreben, ker je jasno, da se ne ukvarja z nami, takšen je občutek, pa tudi dokazov zanj ni. Če bog ni potreben, potem tudi ni nobene potrebe, da bi takšni ateisti z neverjetnimi doživljaji kar naenkrat zakurili najbližji grm in začeli pridigati o Svoji poti, ki da je Edina Prava, oni pa so Njeni preroki Čiste Vere in Najboljših Namenov.

Nekaj takega so vendarle počeli tudi komunisti, če sem lahko malce neresna.

Ali si ateist, ali pa si vernik, pa čeprav brez boga.

Amen.


10 responses to “Ena o nepravih ateistih

  • Bimbo

    Ljubka silkihen!🙂

    Alcessa, mar nisi nedavno izjavila, da zadnje čase bereš bolj ZF? Tam zgoraj je sicer več kot dovolj F, pogrešam pa Z.😈

    • alcessa

      Ja no, sem mnenja, da kdor hoče, mi bo tudi kar tako verjel. Ali pa užival ob ironiji. Preveril svojo slabo vest. Zapis ignoriral. Kar koli pač.

      Je pa res, da tudi Z obvladam, samo da se mi ni dalo teoretizirati o amigdali, možganskih centrih, ki se na enak način vzburijo spričo različnih pojavov, v katere ljudje verjamejo itd.

      Ko bom dokončala svojo cajtmašino, bom šla preverit, kaj je Mojzesa ob Sinaju tako streslo, oblubm.

      • Bimbo

        No, značilno zame: namesto, da bi pohvalil tvoj odločen in argumentiran zapis, sem iskal dlako v jajcu. Viš, ta zadeva me je zalotila povsem nepripravljenega.😉

        • alcessa

          Seveda si, saj sva se zmenila, da lahko jajcodlakiš, kolikor hočeš. Kadar koli te prime. Jaz v bistvu stvari tudi objavljam zato, ker me med drugim zanima, ali imam kakšne miselne napače. Torej: Weiter so🙂

  • nika

    Hmmm… ti pa znaš usekat… vedno ob pravem času (Marsikomu od nas se v življenju zgodijo nadpovprečno dobre ali slabe stvari, ki poskrbijo za ustrezno intenzivno doživljanje sebe, vesolja in rib. V takšnih konstelacijah bog ni potreben, ker je jasno, da se ne ukvarja z nami, takšen je občutek, pa tudi dokazov zanj ni). Hvala.

    • alcessa

      Nika, upam, da te nisem usekala preveč, pregloboko ali predaleč. Ker sem se tudi sama že veliiiiikokrat znašla v … eksistencialni šajze, vem, da se tako kot zgoraj govori le, kadar ravno nisi ves premazan z … drekom zemeljskega življenja😀. Kadar si, so vse dostojne odločitve težko delo. Dragoceno, a težko. Ne?

  • nika

    Ne, samo tako zelo lucidna in pronicljiva si… da vznikajo… spoznanja. Dragoceno, a težko, ja. Zelo te cenim.

  • Feniks

    Zdi se mi, da se to vprašanje ali je nekdo ateist ali ne, še največkrat postavlja z namenom, da se mu dokaže, da pravzaprav je nekakšen vernik in kot tak, v našem okolju dolžan prispevati svoj delež fičnikov prevladujoči religiji, ki si je izborila levji delež kolača v katerega moramo prispevati tudi tisti, ki se distanciramo od vsakršne organizacije verovanj.
    Vsaj v tvojem blogu to ni slučaj.🙂

  • alcessa

    Feniks, pri nas je to malce drugače. Obstajata najmanj dve prevladujoči religiji, ki si kolaček iz cekinčkov delita na veliko (mislim pa, da obveznost plačevanja prispevka v okviru davčne napovedi velja tudi za druge verske skupnosti). Če ti torej ni do plačevanja, greš na matični urad in matičarju rečeš, da želiš izstopiti iz cerkve. Napiše ti dokument, da si izstopil iz cerkve, kopijo priložiš davčni napovedi in nehaš plačevati prispevek. Uradno torej nisi član verske skupnosti. Nekateri kljub temu čutijo potrebo za jezusevanjem/mojzesevanjem, kar tako, privat …

    (ko sem se preselila v Nemčijo, nisem vedela, da navedba mojega članstva v slovenski evang. cerkvi pomeni, da moram tukaj plačevati davek – ker nisem bila verna, sem se šla izpisat, ne da bi bila vsaj enrat v bližini cerkve)

%d bloggers like this: