V sredo pa lepo besedo

Zadnjič smo se pri francoščini naučili nove besede, ki me od takrat ne pusti na miru:

DÉPAYSEMENT

Po nemško menjava okolice, odtujitev, menjava tapet.

Po angleško menjava scene ipd.

Pojem razdomovinjenja/razdomovinjenosti lahko obsega tako prijetne kot neprijetne posledice zamenjave okolice, izstopa iz lastnega referenčnega okvira in bivanja v tujini kakršne koli vrste (razočetnjavanost -> zapustitev očetnjave, razmaternost -> zapustitev maternega jezika idr.)

Mene v glavnem zanimajo pozitivni učinki, sem namreč človek, ki pogosto ve, kaj misli in kako razmišlja, zato me velikokrat bolj zanima, kaj mislijo in kako razmišljajo soljudje. Žrtev mojih načrtnih izstopov iz lastnega referenčnega okvira, mojega drugačnostnega džankijevstva je po navadi moj dragi, ki mi mora pripovedovati o svojem razmišljanju in prenašati premnoga radovedna vprašanja.

Taka pač sem.

Vseeno bi bilo marsikdaj bolje, če bi ostala v znani okolici, konkretno in abstraktno, vendar meni stavki tipa “takrat bi bilo bolje, če bi” prepogosto ne koristijo preveč. Bolje bi bilo, pa ni bilo. Bo pa naslednjič drugače.

Gremo naprej.

Kaj pa ti misliš o … današnji besedi?😀


10 responses to “V sredo pa lepo besedo

  • Jzf

    Uh, različni pomeni z raznoterimi konotacijami … in res so vse bolj negativne. No, vsaj tretji pomen v Petit Robertu je pozitiven: changement agréable d’habitudes …
    Sicer pa z razočetnjavanjem na lokalni ravni nimam težav in sem ga (bila) v svojem bistvu vesela (vzdih olajšanja). Ne vem pa, kako bi bilo, če bi bile razdalje večje.
    Razmaternost pa ne bi prišla v poštev, čeprav me navdušuje zilijon tujih jezikov in jih hočem vse enkrat vsaj malo znat. Ampak maternega jezika ne dam.
    Dobra beseda!

  • Jzf

    Aja, pa marsikdaj bi bilo gotovo tudi slabše, če bi ostala v domači okolici, sem prepričana. Win some lose some.

    Če bi … potem bi … so pa stavki primerni samo za v slovnico, v resničnem življenju so brezpredmetni (in vnašajo preveč zmede v ta že dovolj kaotičen tok življenja).

  • alcessa

    Hvala za odgovor in mnenje🙂

  • Bimbo

    Alcessa, begata me vstavljeni povezavi na emmerdeur. O ostalem bom še razmišljal.😉

    • alcessa

      Sori, pomota, morali bi biti drugi linki, sem jih zamenjala…

      • Bimbo

        Veš kaj, jaz sem se malo preganjal naokrog in se nikjer nisem uspel zatakniti, čeprav je bilo eno obdobje, ko sem o tem resno razmišljal. Zato te razumem.
        Zdaj sem že v tistih letih, ko se oklepam zapečka in zalivam otroke, da bi čimprej zrasli. Obešenjaškim letom primerno tvojo besedo razumem takole: Raz dom, o vinjenost!🙂

        dis klej mer: alkohol pijem le občasno in praviloma v izbrani družbi.😉

  • Tina.

    Pri meni je rezultat definitivno pozitiven. Ne predstavljam si vec, da bi bila se vedno tam, kjer sem zacela.🙂

  • alcessa

    Tenkju🙂

    Sredstva in namen razdomovinjenja niso nujno vidna: preselitev, demonstrativna drugačnost od drugih itd. Človek lahko tudi sam po sebi, zaradi svojega značaja, hrepeni po občasni dislociranosti, majhnih pristankih v drugačnosti.

    Oklepanje vedno istega je … hrbtenica mojega življenja in pomemben del udobja. Kup stvari imam tudi pošlihtanih tako, da se mi z njimi ni treba ukvarjati in zanje zapravljati časa, ker vedno potekajo enako. Vse to predvsem za to, da je čim več prostora za skakanje iz okvirjev: da mi kdo pošlje kakšno besedilo, ki je nekaj drugačnega, da naredim kakšno čisto novo neumnost, zaradi katere se potem smejeva cel dan ipd.
    Jasno, da je iskanje novega, če ga ne skrivamo, lažje v tujini kot v domači, preveč na tesno naštrikani skupnosti. No, vsaj jaz sem bila s svojimi “izpadi” bolj redko resno jemana ali priljubljena in bi dandanes imela še večje tovrstne težave, pa ne zato, ker sem odštekana (sem precej konvencionalna), temveč zato, ker stvari preverim in poiščem svojo pot. Nevarna anarhistka pa taka. Če si tujec, to prištejejo k tvojemu tujebitju in to je to …

    • Bimbo

      Alcessa, tole zadnje je skrajno dragoceno. Namreč vzporednica med preverjanjem, iskanjem svoje poti in etiketo anarhistke.
      V družbi, seveda s tem ne mislim le na slovensko, ki malikuje inovativnost zaradi konkurenčnosti, njene lepote in zvena besede in take stvari, se vedno znova zatekajo k prastarim vzorcem delovanja, razmišljanja, pajdašenja, sointeresovanja. Ko je treba na nekaj pogledati bolj od daleč in z razmislekom, se nadaljuje igra skrivalnic za domačimi vogali in drevesi.
      Čakam na priložnost, da preberem kakšno orenk knjigo o ločnici med inovativnim razmišljanjem in anarhizmom.😉

      • alcessa

        Lahko bi rekli, da obstajata dva vidna tipa homo sapiensa: tak, ki svojega drevesa s kolibo in mlakico vode na robu gozda ne bi zapustil za nič na svetu in bo pretepel vsakega, ki se mu preveč približa, in tak, ki se odloči, da si bo poiskal drugo drevo, ker mu je prvo podrl veter, ker želi jesti tudi druge sadeže, ker želi spati na drugačni travi … Zelo posplošeno, vendar bi tako lahko opisali prevladujoče tendence vsakega človeka. Lahko bi celo rekli, da je ohranjanje znanega ravno tako biološki mehanizem kot iskanje novega – oba sta potrebna za preživetje, kateri pa je evolucijsko bolj koristen, o tem odločajo vsakokratne okoliščine.
        Jaz si jemljem pravico, da sama odločam o tem, kaj bom prevetrila in naredila po svoje in kaj bom enostavno prevzela. Zmagovalcem proletarske in delavske revolucije takšna samoiniciativnost ni bila všeč in so se je bali, zato zanje izpade kot anarhija. V resnici pa ne gre za anarhijo, ker moj namen ni padec vladajočega režima: zanima me mikro, ne makro.

%d bloggers like this: