Ponedeljkovo … receptovanje

Ecovo Pokopališče v Pragi je izvrstna knjiga, to lahko trdim že zdaj, čeprav je še nisem prebrala čisto do konca.

Ena od stvari, ki jih imam skupnih s sicer odvratnim Simoninijem kot glavno osebo, je ljubezen do hrane. Simonini se sicer konec 19. stoletja v Italiji in v Parizu nažira z mesninami, kombiniranimi in pripravljenimi na čuden način (po principu: ovčja glava, napolnjena z mletim zajčjim mesom, tri dni viseča na pariškem balkonu, potem pa tri ure kuhana s čebulo, česnom in svinjskimi ledvičkami ter zabeljena s smetano in materino dušico in postrežena s krušnimi kockami), zato te recepte pri branju preprosto spustim. Njegovo strast do hrane vseeno zelo dobro razumem, kako ne bi, če pa sem naštrikana povsem enako.

“A je v redu, če še enkrat naredim listnato testo z nadevom?” me plašno vpraša moj novi nedeljski kuhar, ki sem ga v redkem trenutku jasne presoje poročila, na srečo.

Seveda je v redu!

(listnato testo s kozjim sirom, korziškimi začimbami, indijskimi oreški, poprom in trdim sirom po vrhu – tudi Umberto Eco bi najbrž odobraval)


5 responses to “Ponedeljkovo … receptovanje

%d bloggers like this: