Še enkrat.

Tokrat sem se res, se pravi dejansko, bila nečesa naučila: za včerajšnji izlet na deželno sodišče sem izbrala razpravo brez telesno trpečih žrtev. Namesto tega tiho trpljenje tehnike: skimming. V bankah. Seznam okradenih je dolg in podroben.

Da bi se tudi sama kmalu znašla med žrtvami, mi hitro postane jasno, na srečo so pravi čas ukrepali naši vrli policisti in odstranili kradljive priprave ter ujeli in zaprli podatkovne zlikovce. Madžare, tudi takšne iz Romunije. Zgledajo pridni in nedolžni. Skoraj vsak od njih ima končano srednjo šolo (usmerjeno izobraževanje) in dolgove. Kredite.

No ja, tudi sama sem pred odhodom ogrevanje zmanjšala na vprašljivo mejo in se veselila javnega brezplačnega ogrevanja v prostorih sodišča. Javni in prodajni prostori se mi pri nas sicer vedno zdijo prevroči, zato pa sem se oblekla po načelu če… čebule. Da se lahko po potrebi slečem.

Tokrat prvič doživim delo sodniških tolmačk, zelo zanimivo🙂 Sprašujem se, kaj bi naredila, če bi morala pred sodiščem v imenu boga priseči, da bom svoje delo dobro opravila. A imajo tudi prisego za vegetarijanske ateistke? Prisegam pri tem zemeljskem korenčku, da ne bom momljala, klepetala, lagala ali pozabljala?🙂

Med odmorom na stranišču zasedem edini sušilnik za roke med dvema umivalnikoma. Simpatična odvetnica čaka, da končam, potem seže mimo brneče naprave in mojih umikajočih se vlažnih rok po milu, ki je bilo samo na moji strani. Ah, se nekako opravičim brez izrecnega opravičila (pri odvetnikih nikoli ne veš), sem mislila, da ste čakali na sušenje rok. Nasmehne se in si roke obriše s papirjem.

Na hodniku se skoraj zaletim v tožilca iz sosednje dvorane, ki si na hitro oblači črno haljo čez gojzarje, kavbojke in nordjski pulover. Pomislim na starejšega gospoda z dolgim čopom sivih las, spetih z zanimivo srebrno sponko, ki se je, ves eleganten v svoji obleki, pred mano podal v nadzorno kapsulo na vhodu, skozi katero te spustijo samo samega samcatega. Najprej se odprejo ena vrata človeške kapsule, vstopiš, vrata se zaprejo, potem se odprejo vrata na nasprotni strani, mogoče tudi kaj preverijo? Decembra jih je menda dobil na nos starejši tožilec, ki se je moral zdraviti v bolnišnici. Izbit zob. 

Vsekakor bom morala premisliti svojo garderobo, kot študentka prava s pičlimi 6 uhani ne bom naredila primernega vtisa. Rabim še simbolike polne srebrne prstane in torbico od lucy, georga in … kakor koli že se imenuje.

Eden od odvetnikov je mnenja, da je prisotnih premalo poklicnih sodnikov, zato razpravo opoldne prekinejo. V Karstadtu me prikrajšajo za dobro kosilo, saj so vso zelenjavo, ki bi vsaj približno prišla v poštev, potresli s čebulo, prepojili s česnom in okrasili s čemaževim pestom, pa še pretiravam ne. V Badnu je odsotnost česna in čebule znak neke vrste mentalne bolezni kuharja.

Doma si segrejem enolončnico od včeraj, odprem čokolado in malce posrfam, preden se začnem grebsti za delo.

Zunaj sije sonce.

Februar imamo.🙂


4 responses to “Še enkrat.

  • frišna

    Na podlagi osebnih izkušenj z osebjem odvetniških pisarn in pripadniki zakonodajne veje, bi svetovala da greš v mesto in kupuješ bo kriteriju:

    Is it BLACK?
    Is It BORING?
    Ali stane več kot moja leva ledvička?

    failproof!

    • alcessa

      Res je, vendar se mi je to zdelo logično, tako da zadev sploh videla nisem, zato sem opazila samo odstopanja, torej kavbojke, puloverje, tribalne prstane, uhančke in pobrito glavo pri descih, vpadljive torbice, akuratno prečko …

      (Drugače pa bo pri meni vseeno, kaj bom oblekla, ker bom študirala na skrivaj, v domači tihi čumnati, bečlrji pa tudi ne mormo delat kot odvetniki, če sploh pririnem do bečlrja … Kavbojke do smrti torej, juhu)

  • Kitty

    Jaz sem se danes tudi nekaj naučila: kaj pomeni “akuraten”.

%d bloggers like this: