Ponedeljkovo … pripovedovanje

Sori, ma ni bilo časa za hrano, o razlogih več kmalu🙂

Je pa mogoče pravi čas za … nekaj drugega: če je kdo od vas kdaj verjel, da smo vegetarijanci blede trhlice s solzavimi očmi in redkimi lasmi, se je v veliko primerih pravzaprav kar fajn zmotil.🙂

Sama sem na podlagi prehrane z manj kalorijami (aka dieta) shujšala enkrat samkrat v življenju, pri osemnajstih, čemur je sledil jojo po svim propisima🙂, nato pa izguba teže zaradi preveč dela.
Zadnjih 10 let sem potem raje porabila za priti iz 62 na 74 kg in to brez pretiranega prenažiranja, brez ljubezni do sladkarij in brez sekiranja.

Letos bo tudi preteklo 20 let od moje odločitve za nemesno prehrano.

Skratka, vegetarijanska prehrana ni dieta za hujšanje.

Kljub temu zadnjih nekaj mesecev ugotavljam, da mi oblačila počasi postajajo prevelika, ker je velika smola, ker do 1. decembra ne nameravam kupiti novih.

Problem je v strastni navdušenosti nad dnevnosobnim poskakovanjem po eliptiku: sliši se čudno, ampak naprava je kriva marsičesa. Rahle izgube teže, veliko boljšega telesnega počutja, veliko boljšega razpoloženja, spremembe v prehrani (kar naenkrat lahko jem tudi testenine, ki mi ne obležijo v želodcu) itd.

Če mi bo kdo kdaj prijavil, da je tek edini pravi šport in gospod Krostrener v bistvu ni nič drugega kot dolgočasen lovilec prahu, se mu bom smejala. To lahko obljubim že zdaj.🙂


4 responses to “Ponedeljkovo … pripovedovanje

  • jzf

    “in to brez pretiranega prenažiranja, brez ljubezni do sladkarij in brez sekiranja” 🙂 Odlično! Verjetno se temu reče zrela leta?
    Jaz še nisem čisto tam (žal), ampak se mi zdi, da sem na poti tja, ker mi zadnje čase sploh ni (tako zelo) pomembno, koliko pokaže tehtnica, ampak veliko bolj to, koliko nadstropij stopnic/razdalj dom-postaja-služba-postaja-dom lahko hitro prehodim, ne da bi se posebej zadihala.
    Jaz bi se smejala, če bi mi kdo pred npr. desetimi leti, rekel, da bom z veseljem migala in da si bom tega celo prostovoljno želela sama!🙂

    • alcessa

      Ja, najbrž so res leta. Sekiranje zaradi teže se mi je od nekega trenutka naprej zdelo tako zelo banalno, da ga nisem zmogla več, še posebej, ker sem od konca pubertete naprej zmerna jedka in se nimam za kaj matrati z občutki krivde. Jesti je pač treba.

      Kar se gibanja tiče:🙂

  • Frišna

    Tek je edini pravi šport in na krostrainerju se ti bo slej ko prej nabral prah

%d bloggers like this: