Kapitalističko korektna prijava na delovno mesto

Spoštovani!

Sem poročena štiridesetletnica brez otrok, tujega porekla, s končano družboslovno fakulteto. V srednji šoli so me razglasili za nadpovprečno inteligentno in mi dali posebno štipendijo, po 6 letih prvega študija na tuji fakulteti sem poučevala na jezikovnih šolah za odrasle. Redno sem bila zaposlena samo dva meseca, saj sem med drugim študijem opravljala študentsko delo za tekočim trakom. Drugače pa sem svoje delo vedno opravljala kot samostojna izvajalka.

Moje pozitivne lastnosti: sem introvertirana garačica, svoje napake vedno popravim, če jih vidim. Ne obvladam skrivnosti opravljanja in small talka, zgodi se mi, da ljudi opozarjam na napačno rabo vejic.

V zvezi z Vašim razpisanim delovnim mestom si obetam predvsem olajšanje, saj bi to delo pomenilo krajši delovni čas, manjšo obveznost samostojnega odločanja in najbrž tudi urejen dopust.

Sem pretežka, grda in ne vem, kakšno plačo si zaslužim, zato predvidevam, da ni nobenega razloga, da me ne bi povabili na razgovor.


11 responses to “Kapitalističko korektna prijava na delovno mesto

  • Techka

    A iščeš novo službo?🙂

    • alcessa

      Ne🙂 Zadnje čase sem prebrala kar nekaj člankov o raziskavah, ki pravijo, da imamo lepe ženske tujega porekla, brez otrok in blizu 40 šanso za dobit službo le, če bi smele oddati anonimno prijavo brez osebnih podatkov.

  • Bimbo

    Aleluja. Kadar sem se v kakšni družbi pridušal, da bi morali delodajalcem (in agencijam) prepovedati zahtevo po fotografiji kandidata/-ke, ker je to v bistvu kršenje načela enakopravnosti v postopku (morda tudi ustave, ne vem), so me gledali kot marsovca. Lepo je izvedeti, da je nekje na tem planetu, četudi bolj daleč stran, še kakšen tak marsovec/-ka.😉

  • Nina

    Mja, prijateljica išče službo. Ker je stara okrog 30 let, službe ne dobi kar tako – če še nima otrok, jih bo zagotovo imela, če jih ima, so zagotovo še majhni in ves čas bolni. V primeru anonimne prijave bi imela vsaj možnost dokazati svoje sposobnosti, tako pa ne dobi niti vabila na razgovor, čeprav izpolnjuje vse pogoje …
    Druga prijateljica je pri tej starosti seveda dobila v podpis dokument, po katerem se v primeru zanositve odpoveduje službi.
    Tretji zaradi porodniške niso podaljšali pogodbe za določen čas.
    Četrta je dobila podaljšano pogodbo, ker je porodniško skrajšala za pol leta …

    O lepoti, ki bi ovirala možnost zaposlitve, še nisem razmišljala – očitno se gibljem v krogu povprečno lepih, tako da še nisem opazila diskriminacije na tem področju🙂

    • alcessa

      He he, no, jaz v resnici spadam pod povprečen nivo lepote, vendar sem si besno pripombo enostavno morala dovoliti.
      Prepričana sem, da mi kot iskalki službe niti tega nihče ne bi verjel, da sploh ne nameravam imeti otrok, ker je včasih vsak izgovor dober.
      No ja, gospodarstva, ki se odpovedujejo pametnim ljudem, so si sama kriva za svoj propad (kar seveda ni tolažba za tvoje prijateljice)!

      • Nina

        Misliš, da bi žensko pri petdesetih še spraševali, če namerava imeti otroke?😀
        Ampak žal razumem tudi (manjša) podjetja, ki ne upajo zaposlovati žensk … Stroški nadomeščanja in bolniških odsotnosti so lahko ogromni …

        • alcessa

          Kaj pa vem🙂 Mene vsake toliko še kdo vpraša, pa sem mnenja, da je kar neodgovorno, pri 40 začeti s tem (to je samo moje osebno mnenje).

          Ma a na tem področju ni nobene možnosti za fleksibilnost? Pri nas je največja večina mamic zaposlenih za polovični delovni čas, zakonodaja pa se vse bolj premika v smeri sankcioniranja nezaposlenosti mater (ločenke ne dobijo podpore, obstaja dolžnost iskanja službe od določene starosti otroka naprej itd. itd.) Po eni strani torej podjetja nočejo žensk, na drugi strani pa država pravi, da absolutno morajo služiti svoje gnarce, ker jih živ bog ne bo podpiral. In uvede mini jobs, kjer po 40 letih delovne dobe pridelaš pravico za 100 evrov pokojnine …🙂 Glavno, da zaposlitvena statistika štima.

          • Nina

            Mogoče pa ne kažeš svojih let😉

            Pri nas je možnost polovičnega delovnega časa do otrokovega tretjega leta, pri čemer ti CSD doplačuje do polnih prispevkov (če se ne motim, le v višini minimalne plače). To je seveda možno le v dovolj velikih podjetjih in na takšnih delovnih mestih, da je mogoče prerazporediti delo. Posledica krajšega delovnega časa je tudi nižji prihodek.
            Ne vem, kako bi se to lahko uredilo. Si mislim, da bi zadevo lahko rešili s takimi in drugačnimi subvencijami (npr. subvencionirani prispevki prvo leto po vrnitvi v službo, subvencionirano nadomestno zaposlovanje), še najbolj pa bi pomagal celosten miselni preskok – ko bi se tudi vodilni v podjetjih zavedali, da je za dobro poslovanje podjetja pomemben tudi zadovoljen delavec.

            • alcessa

              Eden od najpomembnejših razlogov, zakaj ženske v Nemčiji zaslužijo manj (v povprečju), je ta, da jih veliko opravlja manj plačana dela s polovičnim časom, mož pa zasluži ta glavni dohodek. Ne dolgo tega je veljalo pravilo, da mora mož družino preskrbeti, žena pa naj bo doma. Potem so bile plače premajhne za kaj takega (ker se je povečal standard) in žene so šle delat vsaj toliko, da plačajo par položnic. Večina jih je obstala na tej točki, zdaj pa država poskuša te vzorce razbiti. Po eni strani je v redu, da se dobro izobraženega kadra ne meče vstran, o drugi strani pa sem osebno mnenja, da bi matere, ki so raje z otroci, do tega morale imeti pravico. Tudi v obliki dovolj denarja.

              • Nina

                Pri nas imajo (zaenkrat?) ženske, ki imajo vsaj štiri otroke in ostanejo doma, plačane minimalne prispevke do dopolnjenega 10. leta najmlajšega otroka.
                Imam občutek, da še vedno prevladuje mnenje, da se mora ženska odločiti med kariero in družino. Hkrati pa se vsepovsod zdi logično, da bo ženska izbrala družino. Moteče je namreč, da se ne spodbuja vrnitve na trg dela (nemški model pač ni spodbuden, ampak prej sili v vztrajanje v nevzdržnih razmerah v primeru potencialne ločitve) ali zaposlovanja mater oz. žensk v rodni dobi, ampak se v bistvu destimulira vsakršno zaposlovanje. Si tole zasledila? Madžari imajo očitno še bolj absurden sistem kot mi, ampak nismo daleč …

%d bloggers like this: