Nemški cajtngi danes: po Moodyjevi klofuti je jasno, da Slovenija potrebuje finančno pomoč Evrope.

V Spieglu se tolažijo, da je država premajhna, da bi zamajala finančno stabilnost Evrope.

V FAZ (in drugod) omenjajo trepetanje za Sončno našo, ki da se najbrž sama ne bo več izvlekla iz krize.

Ostali cajtngi omenjajo težave bank, gnile kredite, neuspešne reforme in odvisnost od izvozov.

Gremo še enkrat volit?


30 responses to “Nemški cajtngi danes: po Moodyjevi klofuti je jasno, da Slovenija potrebuje finančno pomoč Evrope.

  • Bimbo

    Nimamo koga! Še Jelinčič najplemenitejši se je pred predsedniškimi volitvami lepo potuhnil. Res je napovedal, da bo raje spet poskusil priti v parlament, ampak me je prešinilo, da se tega v danih razmerah ne bi lotil. Ko bo vihar mimo, morda…
    Tragično je, da niti protivoliti ne moremo, kar bi bila za nas edina rešitev. Grem na volišče, prečrtam vse, in s tem dam vedeti, da nobena dana partija in noben njen pitbull ni vreden ene same ure “zastopanja ljudstva”. V obdobju 1990-1992 ni bilo tako hudo.😦

  • Bimbo

    Meni so najbolj zanimivi komentarji bralcev. Pa podrobnost, da ima Spiegel lepo vključeno tudi Wikipedijo (impresivno!). Pri nas se pa “elita” v pretežni meri še kar naprej prav snobistično zmrduje nad Wikipedijo in še marsičem. Da jeremijadanja novinarskega ceha o crkavanju časnikarstva pa o “plačljivih spletnih modelih” niti ne načnem.

    • alcessa

      Slovensko Wikipedio uporabljam tudi sama, na žalost je za moje namene daleč premalo obsežna … Se pa linki pojavljajo tudi v nekaterih prevajalskih programih in korpusih. Menda Wikipedia ni veliko slabša od običajnih enciklopedij, to so pred kratkim nekje ugotovili.
      Komentarje tudi sama rada berem, če le imam kaj časa (trenutno ga ne), sploh v Spieglu, SZ-u in Zeit-u.
      Škoda, da so se slovenski cajtngi poskrili za plačljive zidove, ja.

      Če se bo uveljavil model “tesnejših odnosov” v Evropi, bo v prihodnje evropsko pravo diktiralo strožje pogoje za državne finance v EU in mogoče potem dobrih politikov ne bo več potrebno imeti, ker ne bodo smeli dovolj vplivati na te zadeve. Pojma nimam, ali bo tako, ali je to dobro ali slabo, vsekakor pa bo moralo biti tako, dokler bodo bogatejše države pod pritiskom, da pomagajo revnejšim. Če ne drugega, bo Angie padla na volitvah naslednje leto, če bo preveč radodarna. Strašnih alternativ pa tudi zanjo ne vidim …

  • Bimbo

    Da, Wikica, četudi morda še ne vzdrži najvišje presoje v primerjavi z monumentalnimi starimi enciklopedijami, prav lepo napreduje in je daleč stran od večine medijskega pofla in agitpropa, s katerim nas futrajo za denar ali brezplačno.

    Predvsem pa ima Wikica eno žlahtno posebnost, ki bi morala biti predmet posebne presoje na ravni EU – tako strokovno kot tudi finančno: totalno enostavno večjezičnost. S tem mislim na to, da lahko vsak pojem na mah pogledaš v več jezikih, kar je posebno koristno pri malo bolj kontroverznih pojmih. Si predstavljaš, da bi lahko na ta način hkrati brskala po “pravih” enciklopedijah držav EU, od Britannice, Laroussa, Brockhausa?! Kakšen udarec lokalnim/državnim/jezičnim monopolom nad interpretacijo bi to bil!

    Pa še en zanimiv stranski učinek ima: ne le, da jasno kaže, kako pridni ali leni, odprti ali sebični so govorci posameznega jezika, ampak razkrije te lastnosti tudi po vedah in panogah. Tako vidiš, katera javna fakulteta kot javna zibelka znanja spodbuja to, da njeni študenti, osebje ali vsaj diplomanti (magistri, doktorji) kaj osebno pridobljenega znanja “vrnejo” v skupno narodno malho znanja, oziroma v katerih cenjenih cehih vsi po spisku mislijo le nase, na slavo in denar.😈

    Škoda plačljivega zidu se bo pokazala predvsem na njihovi strani, saj je princip, prav idiotski. Logika, da vsak dan zakleneš le nekaj najbolj “odmevnih” in “zanimivih” člankov, je butnskalarska.
    Prvič, bodo bistvo članka, če je res v njem tak smodnik, že čez nekaj ur povzeli vsi drugi zastonjkarski portali in nihče ne bo več vedel od kod je kaj. Vaši-naši bralci so že tako funkcionalno nepismeni, da v nekaj odstavkov dolgem povzetku tujega članka sploh ne opazijo omembe, da je zgodba pravzaprav iz časopisa X. Je komu sploh še mar, če nekateri že po branju naslova skočijo na dno pisat komentar in se zlahka ujamejo v past, ko npr. orto “desničar” na strani Financ izlije svoja močna čustva proti “levim” medijem točno pod člankom, ki je povzet po “levem” Dnevniku. Zdi se mi, da je med “levičarji” navada prebrati do konca malo bolj razvita, a kaj lahko, da sem malo pristranski.
    Drugič pa bralcev, kakršni smo danes, na tak način po mojem ne bodo zvabili v dolgoročnejši odnos. Bolj domišljen se mi zdi NYT, ki ti dovoli prebrati 10 člankov na mesec zastonj, zatem pa predte spusti naročniški zid. Do prvega v naslednjem mesecu. Pa dostop preko linkov na blogih puščajo prost. Sem že razmišljal – Balkanec, itak -, da bi na blog dnevno nalagal povezave na kakšnih 20 najbolj zanimivih novih člankov in čakal, kako dolgo bi me NYT pustil pri miru.😉

  • Sandra

    Naš financ minister je zadevo komntiral z dopusta in pravi, da ni razloga za preplah. Tako da … naj nam nehajo drugi solit pamet.

    • alcessa

      Oh, ti bi že še tiho molčali, ma obstaja en J.P. Damijan, ki vas hodi špecat v tujino in ki ga danes skoraj vsi navajajo. Mogoče pa njega utišate?

    • alcessa

      Škoda, da se tako trudi državo potisniti v javno obravnavo, res. Ko se je Ciper odločil, da potrebuje pomoč, je to bilo vredno kratkega sporočila, brez mnenja “strokovnjakov” (v glavnem) in to je bilo to.

  • Sandra

    Mož je na hitro prebral članke v nemškem spletnem časopisju in mi prevajal, ker ne razumem nemško. Sicer pa so ravno te navedke komentirali pri nocojšnjem dnevniku, kakor da gre za vroče žemljice.

    Pred kratkim je o tem, da bo Slovenija morala prositi za pomoč, in o tem, koliko je slabih kreditov pri naših največjih bankah, govoril eden od profesorjev s Prmorske Univerze (ne vem imena), ko je navajal najnovejša poročila evropskih komisij. Vprašal je voditelja oddaje, če je njihova hiša že kaj poročala o tem, pa je voditelj modro molčal. Očitno je že tako, da mediji določene podatke pridno varujejo in da navadna raja do njih ne pride drugače kot preko tujega časopisja.

    Me pa vseeno zanima, kje je imel Damijan motiv, da je o tem spregovoril v tujini, če za tem stoji opozicija. In koliko časa se bo še obdržala naša vlada in kdo bo prišel za njo. Veliko izbire ni.

    PS: Kljub nesposobnosti – pardon, nemoči -naših politikov, se zdi, da je to najboljša služba na svetu: nedoločen čas, počitnic skoraj toliko kot v šolstvu, poceni prehrana, dosmrtni mandat. Škoda, da ni razpisov za prosto delovno mesto poslanca. Jaz sem diplomo vsaj sama napisala.

    • alcessa

      Nemške cajtnge berem vsak dan in člankov o Sloveniji skoraj ni, razen v FAZ-u, kjer jim dopisnik iz Avstrije vsake toliko dobavi novice iz Slovenije (npr. o Baričeviču).
      Glede evropske krize je itak težko vedeti, kako in kaj: ko je na prvi plan stopila Grčija, so se pri Spiegelu zelo potrudili poiskati Grke (predvsem v Grčiji, pa tudi kakšnega nemškega) in so jih izčrpno izprašali o navadah, uzancah in življenju v Grčiji. Tako zdaj bralci vemo, da tam res vlada kaos in da ni tako zelo čudno, da so težave. Poleg tega, da so Grki v EU predvsem, ker so jih tam želeli videti Nemci, ne pa zato, ker so resnično izpolnjevali maastrichtske kriterije …
      Slovenci smo zagotovo marsikaj naredili prav, da smo pristali v EU, nismo namreč dovolj veliki, da bi se kdo preveč trudil, da nas notri spravi na finto. Poleg tega marsikaj res znamo in nismo vsi neskončno leni, nevoščljivi in vase zaljubljeni (se pravi, da nam ostaja dovolj časa za napredek).
      Osebno se mi zdi čisto možno, da nas bodo ravno prerokovalci propada potisnili v večji drek – ker mnenje “strokovnjakov” očitno vpliva na finančno dogajanje, sploh pa mnenje ameriških bonitetnih hiš. Če si na slabem glasu, je vse dražje. Ker je ocena od danes res slaba, nas (vas, davkoplačevalce) bo to stalo veliko več denarja. Kar je škoda.

      Zdi se mi tudi, da so se politične stranke v večjem delu Evrope resno pomainstreamale in da so alternative samo navidezne (v Nemčiji zelo opazna zadeva, btw).

      Huh, a potem nisem edina, ki si na skrivaj želi, da bi lahko (na legalen način) živela kot črv v špehu, ne da bi preveč delala, odločala, koordinirala, ustvarjala, bila odgovorna …?!? Se že počutim bolje … (to niti ni mišljeno kot hec)

  • Sandra

    Aja, pa še to …
    Letno poročilo urada za preprečevanje korupcije navaja, da v Sloveniji obstaja velik procent sistemske korupcije, ki se obče tolerira (nepotizem predvsem). Kar me vedno znova privede do dr. Godine, ki trdi, da demokracija, ki gre z roko v roki s kapitalom v Sloveniji ne more obstajati. Ta sistem je zrasel pri Velikih in ni primeren za male. V ZDA, na primer, tak sistem deluje, ker je država velika in prebivalstvo premešano, da razni nepotizmi niso tako zelo močni. Pri nas pa vse vodi peščica ljudi, ki je v sorodstveni ali prijateljski navezi. Pa ne samo v vrhu države, ampak vse do najbolj neopaznih podjetij, celo v javnem sektorju, kjer itak delaš za drobiž (in sploh ne razumem, kdo bi hotel delati tam – razen zdravnikov)😀 . V šolstvu, na primer, zakonodaja pravi, da če je kandidat, ki se prijavlja na prosto delovno mesto, v sorodstveni navezi z ravnateljem šole, ga slednji lahko vzame mimo razpisa. Eto.

    • alcessa

      Pa ravno danes sem brala o dveh mladih podjetnikih, ki jima ne uspe uveljaviti izredno dobrih ekoloških projektov v Ljutomeru, ker nimata pravih vez in poznanstev (dečkota pa mednarodno izobražena in pametna) …
      Mogoče bi se bilo nujno vprašati, ali ni to nujna/nekako logična lastnost majhnih sistemov. Torej, ali tudi v Ameriki ne obstajajo manjša mesta, kjer obstaneš/uspeš samo s pravimi poznanstvi, poleg večjih mest, kjer rabiš dober CV … Vem, da me je včasih malce strah, ker že 7 let živim v tem majhnem mestu, pa ne poznam skoraj nobenga in se mi zdi, da je to škodljivo (poklicno in zasebno). Ko se delala izpit za avto, me je celo …kako se jim reče, vodja izpita? spraševal, kje stanujem in ali poznam tega in tega. Da ne govorim o bivši sošolki s faksa, ki stanuje v enem od večjih mest in mi posreduje naročila, za katera sama nima časa … Saj mogoče res nimamo bogatih staršev pa Plemenitega za strica in Urško za sestrično, ampak včasih zna biti dovolj, če smo s kom skupaj študirali (torej ovce pasli🙂, se mi zdi …

  • Sandra

    Že že, da je fajn koga poznati, nujno je koga poznati. Ampak ne požrem pa tega, da gredo milijoni ljudem s pravim priimkom, drobiž pa ”fantom iz Ljutomerja”. Hočem rečt, fajn je koga poznat, ko gre za male usluge v stilu prevodov, informacij ipd. Ne pa ko gre za milijonske vsote proračunskega denarja. In še ena luknja brez dna je menda vojska. Moj bratec je sistem videl od znotraj in pravi, da je gnil do fundamentov. Menda kroži med vojaki štos okrog kratice NATO: (Inter) NAtional Tourist Organization.

    • alcessa

      Ja, požreti tega itak ne bi smeli, sploh, ampak stvar mogoče ni nujno čisto slovenski fenomen, ampak logična za majhne upravne enote kot ameriška majhna mesta, vzhodno nemške regije in slovensko državo😈 (vem, da ni smešno, res)

      Tudi internalije vojske so pri nas vsaj približno tako … zanimive kot pri vas, obljubim🙂

      Zadnjič so se na Blogosu ful jezili, ker na slovenskem podeželju prevladujejo ful živopisane bajte, kot jih lahko prepleskajo samo butasti Slovenclni. Zdaj se sprašujem, a v vseh teh živo rdečih, živo oranžnih, kričeče plavih ipd. blokih (!) v moji bližini stanujejo samo neumni Slovenci. Bi rekla, da ne. (nekaj fotk že mam pripravljenih)

      • Bimbo

        Če me spomin ne vara, sem to razlago o živo pobarvanih pročeljih pobral v münchenskem tehniškem muzeju – lahko pa se tudi čisto motim. Vse naj bi zagrešil razvoj novih pigmentov in medvojni razmah nemške kemijske industrije (menda je bila glavna pri tem IG Farben).

        Torej so turkizno plavi, lila in krvavo zeleni “fasaderji” v Sloveniji nekakšni petokolonaši; lahko nemški (prosto po OF), bolj verjetno pa pod vplivom v zadnjih 2-3 desetletjih močno razširjene in prodajno ofenzivne ponudbe slovenske kemijske industrije. Malo pa mogoče tudi ljudske naveličanosti nad dolgoletno sivino in pomanjkanja bližnjih “benchmarkov” dobrega okusa.

  • Sandra

    Zanimivo se mi zdi predvsem nekaj, kar si zgoraj omenila, in sicer da vse politične stranke postajajo meinstrimovske (excuse my English). Se pravi, da nobena več ne zna/noče ponuditi drugačne rešitve. In to se lepo sklada tudi z vprašanjem, ki si ga zastavila v objavi: Gremo še enkrat volit? In Bimbo odgovarja, koga pa.

    Državo naj vodi tisti, ki vidi, je rekel Platon. Intelektualec s čutom za socialno državo? Jaz sem še vedno nostalgik, ki opleta z besedo intelektualec, ker mislim, da samo visoko izobražen človek z širokim spektrom zanimanja in drugačnim, naprednim umom zmore ustvariti presežek in voditi eno tako dinamično in prepleteno gmoto kot je država.

    Zanimivo se mi zdi to, da je najbrž prav kapital rodil intelektualce; jih izšolal in jim dal službe, zato da je država prosperirala, se širila. Se pravi, da sta dolgo šla kapitalizem in intelekt po skupni poti. Ampak danes kapital ne mara več intelektualcev, ker se kapital plemeniti z rajo, z ovcami, ki rinejo v slepo ulico brezglave potrošnje. Intelekt je postal moteči faktor, ki kvečjemu opozarja na nepravilnosti, korupcijo, nepotizem, umiranje socialne države. Intelekt je treba čim prej zatreti, se umešati v šolski sistem, ga oslabiti, da bo produciral še več raje, opustiti raziskave, spregledati pametne projekte itd. Imeti je treba pokorno sedmo silo, ki bo spregledala svinjarijo vodilnih, pa roko nad sodstvom in policijo. Ampk do kdaj? Dokler ne bodo propadle vse večje firme v državi, dokler ne bodo zavodi polni ljudi z visoko izobrazbo, ki ne najdejo zaposlitve, dokler ne bo stanovanj za mlade, dokler se mladi ne bodo več odločali za potomce, dokler ne bodo vsi zlati maturanti šli študirat v tujino, dokler ne bodo zdravniki zapustili javno zdravstvo in odprli zasebne ambulante (tudi v tujini) in dokler ne bodo začele rasti zasebne šole in izpodrinile državne? Pa saj to je praktično že naš scenarij, ne?

    Ko se otrok igra, nekaj časa gradi, potem se mu nekaj poruši in takrat pokliče na pomoč odrasle. Včasih se odrasli odločijo, da mu bodo pomagali, in stvari se hitro popravijo. Drugič se odločijo, da bodo otroka pustili, da sam reši zagato. Takrat otrok v večini primerov vse podre in začne znova nekje drugje. Kak bo naš (globalni) scenarij, me zanima.

    • alcessa

      danes kapital ne mara več intelektualcev Res je. Vendar samo v okoljih, kjer si folk ne zna predstavljati, da je resnično znanje pomemben faktor pri blagostanju. Rabiš raziskovalno srenjo, ki se lahko meri s svetovno. Rabiš en kup državnih, poldržavnih in privatnih raziskovalnih organizacij, ki se lahko merijo s svetovnimi. Rabiš industrijo in druge odjemnike, ki to znanje krvavo potrebuje, da se lahko meri s svetovno elito. Rabiš vseprisotne konkretne rezultate znanja, da se raja sprijazni z njegovo prisotnostjo na splošno.

      Povedano preprosto: ljudje, ki so evolucijsko sposobni dolgoročno in globalno gledati na svet in svojo vlogo v njem (kar pomeni tudi, zatirati kratkoročne želje v dobro dolgoročnejših, izrazito egoistične impulze v dobro vseljudskih rešitev ipd.), ker se zavedajo, da morajo obstati inu živeti tako kot posameznik (kapitalistična osnova) kot tudi kot član družbe (socialistična ali social-demokratska osnova) in samo ena stran nikakor ni rešitev – pri tem pa ne gre za pridobljena znanje, rabiš folk, ki avtomatsko tako čuti, ravna in razmišlja. Gre za edino preživetja sposobno evolucijsko stopnjo človeka in ta je v manjšini. Torej tak, ki bi znal avtomatsko presojati med lastnimi in družbenimi potrebami (bolj ali manj optimalno, idealnih rešitev itak ni), ker bi čutil, da je obstoj in človeka vredno življenje možno samo na ta način.

      • Sandra

        Na še mnoge DamijanLeaks!

        • alcessa

          🙂 Škoda le, da takšno špecanje pomeni primer self-fulfilling prophecy, saj so finančna mnenja decision makerjev odvisna tudi od tega, kaj pomembne osebe javno izrazijo. Torej neke vrste heisenberški sistem, pri katerem s svojim pogledom na situacijo avtomatsko vplivaš nanjo.
          In slaba novica je, da ocena, ki je znižana tudi zaradi slabega mnenja vidnih strokovnjakov, avtomatsko pomeni, da je keš za Slovenijo (in njene davkoplačevalce) postal veliko dražji.
          Mogoče bi bilo bolje združiti moči in nekaj narediti, namesto govoriti? Ne vem …

  • Sandra

    Združili moči? O tem lahko samo sanjamo.

    • alcessa

      Itak😀 Vsak ego čučka na svojem bregu in misli, da je pametno sedeti na svojem kupčku (dreka, denarja, moči, slave, narcis, sanj, samovšečnosti …)

      • Sandra

        Kako smo lahko tako pametni pa tako butasti hkrati! Vemo, da moramo delovati za družbeno dobro, če želimo napredovati kot nacija lokalno in globalno, ampak hkrati ne odstopamo od osebnega ugodja in privilegijev.

        Vsi vemo, da moramo za preživetje nekako držati skupaj. Trenutno nas povezuje potrošnja, ki manipulira z našo denarnico in volilnimi lističi. Upam, da se kmalu tehtnica prevesi k človeku in njegovim primarnim potrebam.

        • alcessa

          Hmmm … ne vem, če bo res kdaj prišel čas “neustrašnega ukvarjanja z realnostjo”.
          Obstaja realnost obstoja na našem planetu in realnost družbene ureditve. Za obstoj na planetu človek kot vrsta živali rabi streho, posteljo, hrano, oblačila, obuvalo, vodo, elektriko, ogrevanje … skratka, zadoščenje osnovnih potreb, poleg tega še možnost napredka po lestvici potreb (vse tja do osebnega mnenja, umetnosti ipd.)
          Tudi družbene ureditve so usmerjene v izpolnjevanje teh potreb, istočasno pa hočejo plačilo, večinoma zelo močno vero vanje in izrazito udejstvovanje (v obliki primernega osebnega nazora in drugih prispevkov, recimo denarja). Pri tem pa pogosto tudi vzbujajo občutek, da je ta prispevek v dobro vladajoči ideologiji zdaleč najpomembnejši. Potreba po shoppingu se ne propagira samo z reklamami, temveč jo razširjajo tudi ljudje sami – recimo tako, da so pripravljeni sodelovati v izvajanju pritiska na vrstnike, sorodnike in prijatelje, ki naj sodelujejo v borbi “kdo ma več”. Gre za simulacijo borbe za obstanek, saj večina stvari za čisti obstanek niti ni potrebna, vendar pri tem očitno prevladuje občutek, da se bo človek s slepim sledenjem potrošniškim (in mnenjskim ipd.) trendom nekako dvignil nad “bedne” in dolgočasne osnove našega obstoja. Potreba po skrivanju pred dejstvi našega obstoja je tako velika, da so velikokrat tisti, ki so zdrsnili na eksistencialni nivo (invalidi, reveži ipd.) precej nezaželeni, saj nas spominjajo na to, da smo drek in da se bomo v drek tudi povrnili, pa če gremo zdaj takoj v šoping … In ker zanimanje za dejanski obstoj pojenja in ga nadomešča zanimanje za delanje vtisa v potrošniški družbi, prihodnost najbrž ni rožnata. Od kod pa naj bi prišle generacije, ki se večinoma ukvarjajo tako s preživetjem planeta kot tudi družbe. soljudi in same sebe kot posameznika v isti sapi? Na žalost teh stvari pri Velikem Bratu ipd. televizijskih vzgojnih ukrepih ne učijo, folk, ki o njih razglablja, pa je resnično dolgočasen in neznosen. Neke vrste duhovni invalidi pač.

  • alcessa

    Ali pa današnji … finančni frajerji, ki sodelujejo v globalnih finančnih mahinacijah. Sinapsa, ki poblisne, ko se v manj kot sekundi računalniško od nekod vzame denar in se da drugam, gre na sprehod, spije kavo, prebere cajtng in ko se spet osredotoči na dogajanje v možganih frajerja, kjer so se medtem znašli novi vtisi o dnevnem dogajanju, je lačna Etiopijka že zdavnaj izginila s televizijskega zaslona, če pa je še tam, se naša sinapsa vpraša wtf in gre spit še eno kavo.

    • Bimbo

      Finančni frajerji? Nocoj sem na TV gledal enega takega, ki je dvig cen goriva “strokovno” komentiral s ponavljanjem polresnic in floskul na ravni srednješolske seminarske. Zdelo se mi je nekako tako, kot bi pred 40 operaterja na računalniku IBM lokalne banke spraševali o strateških smernicah razvoja kompjuterske industrije.

      “A technology breakdown at a major trading firm roiled the prices of 140 stocks listed on the New York Stock Exchange on Wednesday, undermining fragile investor confidence in the stability of U.S. stock markets.”
      http://www.reuters.com/article/2012/08/01/us-usa-nyse-tradinghalts-idUSBRE8701BN20120801

    • Bimbo

      Aja, k tistemu tvojemu pisanju malo više (in tudi tistem malo niže) pa lahko dodam le amen!😉

  • Sandra

    Mene vse to zelo spominja na verski fanatizem; sinapse razuma je treba izklopiti in delovati iracionalno za trenutno uveljavljeno družbeno korist. Pri tem pa se tudi dobri, moralni ljudje počasi spreminjaj(m)o v slabe ljude, če želimo preživeti znotraj fanatične družbe. Hkrati pa pozabljamo, da morale ne bi smeli črpati iz trenutnih modnih smernic.

    Pa smo spet pri kapitalu in intelektu, ki ne gresta z roko v roki.🙂

    • alcessa

      Najbrž se za oboje uporabljajo isti deli možganov, ja. Taisti del možganov zna biti pristojen še za kup drugih “verskih” prepričanj (vse vrste pretiranih obsedenosti, kjer z lahkoto preskočimo dejstva, ki nas praskajo po zrklih, ter splošno sprejete objektivne načine razmišljanja o stvareh, ker imamo nek problem, ki ga poskušamo rešiti z vero namesto razumom)

      Ja, masa narekuje vse, pa če hočeš ali ne. Prej ko slej moraš vsaj na zunaj oddajati signale “istovklopljenosti” (gre za zelo grdi izraz iz nemščine, Gleichschaltung, ki opisuje stanje duha Nemcev v hitlerjanstvu), vsaj približno oziroma v dovoljenih mejah, in najbrž že samo prilagajanje na zunaj enkrat poskrbi za to, da tudi notranje počasi postajamo podobni svoji fasadi.

      Pri razpravi o posameznikovem ter splošnem dobrem ne gre za moralo, temveč za čisto preprosto zdravo pamet: treba je najti pametno linijo med koristmi posameznika in koristmi družbe, pri tem pa rabiš poznavalce, ki res znajo poglobljeno in na široko razmišljati o tem in ki imajo vpliv ter znajo nujnost tega dvojnega obravnavanja (posameznik vs. ljudje) komunicirati.
      Morala je v tem primeru samo pedagoška nadgradnja nauka oziroma sposobnosti, ki bi jih resnično potrebovali, pa ne vem, če je koristna, ker se ljudje pač radi zgražamo nad pridigami – po drugi strani pa smo pripravljeni sodelovati pri čisto preprostih danostih.
      No ja, marsikdo seveda obožuje moralistično dvignjen kazalec, sploh če je to vse, kar mu ostane.

      Najbrž obstaja tudi stična točka kapitala in intelekta, vendar je intelekta premalo, da bi o tem kaj veliko vedeli …😈 Hecam se: kapital že še vlaga v intelekt, dokler mu ta dokazano koristi. In takih področij je veliko. Sem na primer spada edina možnost, ki jo ima naš planet za preživetje: da se bo kapital končno začel zanimati za pametne rešitve (kar menda že počne) … No, pa mogoče bo kdaj nastopil dan, ko bo kapital ponovno spoznal, da je socialni mir tudi treba plačati …

%d bloggers like this: