No, pa je za mano. Skoraj.

Moja letošnja čisto ta prava jesenska kriza, seveda, druga v seriji treh, ki so na programu večino let, poleg jesenske namreč še poletna preddopustna izčrpanost tipa “ne morem več” in predbožična izčrpanost tipa “zaustavite zemlju, zdaj pa res silazim”.

Če sem čisto iskrena, se mi zdi povsem logično, da jih moram dati skozi, glede na to, da skoraj prostovoljno skoraj vsak dan živim skoraj do meje trenutno možnega. Pametno gospodarjenje z energijo je res nekaj, česar se začenjam učiti šele zdaj, tudi zato, ker imam šele zdaj vsaj približno dodelan občutek v zvezi s tem, kaj moram, kaj lahko odklonim in kaj se bo zgodilo, če bom storila ali počela x. Saj pravim, vsaj približno. Strelci smo zagnana svojat, prepolna vsega.

Moje tri krize praviloma ne puščajo sledi, zato se jih ne bojim in jih ne odklanjam, včasih sem celo ljubezniva do njih🙂

Je pa res, da so to obdobja, ko znam biti verbalno navzgravžna, zato se precej trudim z notranjo cenzuro🙂, saj ne vidim kakšnega pametnega razloga, javnosti predstavljati obeh ekstremov svojega vedenja, ne preveč racionalnega strahu in nevzdržne arogance – pisna ali izrečena beseda namreč lahko deluje veliko dlje, kot bi bilo dobro. S tem bolj ko ne mislim na neke vrste gaussov zvon: večino časa smo takšni in takšni in tako se tudi dojemamo, pa tudi okolica se tako odziva na nas. Jaz, na primer, sem povprečna, prijazna punca, ki se rada smeje in rada razmišlja, ni pa najbolj komunikacijsko spretna. To je vse.

Kadar me dajejo skrbi, strah ali jeza, sem opazno drugačna, vseeno ne bi rada, da bi se nekdo ostanek najinega odnosa vedno odzival na zaskrbljeno, prestrašeno ali jezno alcesso, kadar to stanje ni aktualno. Hočem, da ljudje vidijo moj gaussovski trebuh!🙂

O tem sem razmišljala, ker mi je zadnja dva tedna na obrazu prebrati, da absolutno preveč garam in premalo spim in počnem drugih fajn stvari, pa s tem vznemirjam soljudi na način, ki ni vedno prijeten. Krščen Matiček, bom pa ja imela pravico izjemoma zgledati izčrpana, pa bi se vseeno vsi skupaj lahko pretvarjali, da to ni nič?!?!? Hvala.


9 responses to “No, pa je za mano. Skoraj.

  • kitty

    Ne puščajo sledi, praviš. Viš, jaz sem več ali manj zbolela. Pobrala en virus od Slovna in enega od mularije. Jupijaj.

    • alcessa

      Ohhh … potem ti ni najbolj lahko, takole na začetku jeseni, ne da?

      Moj mož po navadi tudi domov prinese zadeve od sodelavcev z otroki, ma letos in (mogoče) tudi lani nisva nič zbolela, kar sicer ničesar ne pomeni, ker se telo z vidno boleznijo bori proti virusom ali kako že🙂
      Kadar mi gre hudičevo slabo, imam skoraj brez izjeme občutek, da absolutno ne zmorem več in pika. Ničesar. In tudi nočem. Pika.
      In ko me ta občutek mine (npr. po športu ali vsaj malce prostega časa zase), sem vedno taka kot prej: grozljivo optimistična, radovedna in željna vsega novega, po čemer lahko stegnem tace.🙂 “Grozljivo” ni tako zelo pretirana beseda, ker mi en tak tih glasek pravi, da sem res nenaravno zagnana neodvisno od okoliščin, kot da zunanji svet ne bi bil pomemben – pa je (zadnje čase jih zaradi srečno srkajočega odnosa do sveta kar naprej nekaj dobivam po glavi in sklepam, da je na tem res nekaj nenaravnega). Če si tak, potem velikokrat tudi napačno reagiraš …

  • Techka

    Himmel, Arsch und Zwirn! to je vse kar lahko rečem.🙂

    Aja, pa gaussovski trebuh, ta mi je tud bla všeč!😉

  • Tina.

    Jaz mam take krize, se mi zdi, vsakih 14 dni.😛 Mislim, da to pac spada zraven k temu mojemu PhD-janju.

    • Tina.

      Aja, pa to sem se zelela dodati, da naj bo cim prej zagotovo za tabo. Ker bozic je ze tudi blizu.😉

      • alcessa

        🙂 Tudi moje krize so bolj pogoste kot samo 3-krat, vendar za njihovo odpravljanje potrebujem “samo” šport ali smeh ipd., pa so takoj mimo. “Prave” krize se začnejo, ko šport ali smeh pomaga samo še zelo kratek čas, potem pa je vse po starem.
        PD-janje je res pojav, pri katerem so redne krize normalne in si človek lahko upravičeno reče “to pač spada zraven” – bi rekla, vsa v duhu bachelorja🙂

  • jana zf

    Verjetno je res nekaj na tem, da morajo take krize pač bit (jaz jih imam, se mi zdi, vsake tri dni v najslabšem primeru, 10 v najboljšem …). In kdor nam je blizu, itak ve, da bo pač minilo in je (bolj ali manj) razumevajoč oz. vsaj strpen, za vse ostale je pa itak vseeno, kaj si mislijo, ali pač?
    Si pa še posebej prijazna, če se notranje cenzuriraš, jaz ponavadi piham in prham vse naokrog, ko je tisti čas … No, včasih se pogreznem v molk, pa ne vem, kaj je huje – vsaj najdražji mi pravi, da sem veliko bolj znosna, ko sprosti spuščam ventile, kot pa s tistim molkom (ki v končni fazi tudi privede do navadno še hujšega izbruha).
    Mah, zadnje čase si dopuščam možnost, da sem, kakršna pač v tistem hipu sem, vesela, navdušena, utrujena, zaskrbljena, izčrpana, ne glede na vse, kar morda ni najbolj prijazno do okolice, ampak kaj čmo … če je kriza, je kriza za vse😛

    • alcessa

      Bom bla iskrena, a je v redu?🙂 V prvi vrsti sem prijazna iz povsem sebičnih razlogov: če nekdo zaradi moje slabe volje prekomerno trpi, mi to ni fajn, sploh. Druga stvar je, če bi v najožji družini izrazila vse svoje slabo počutje, takoj ko se pojavi, bi tudi moj mož imel to pravico. Jasno. Ker pa veliko delava in se malo vidiva, bi bila statistična verjetnost, da ima eden od naju krizo kakršne koli vrste, enostavno prevelika in od prijetnega skupnega časa ne bi ostalo nič. Moja čustvena prioriteta je pač ta, da sem v prvi vrsti žena in šele potem vse ostalo in ta teren z vso silo hočem ohranjati prijeten … Jasno, da ne znese vedno, nisem robot: glas in obraz me takoj izdata. Vendar po navadi razložim, da imam to in to težavo in da pričakujem, da se stvar bolj ko ne ignorira. Če se kdo v težavnih trenutkih do mene obnaša posebej … pozorno, ko da sem bolna, to moje trpljenje samo še poveča. Edina stvar, ki jo čustveno prenašam v teh trenutkih, je obnašanje, kot da je vse v redu. In če potrebujem kaj več, lepo povem …🙂 To ni junaška drža, moja čustva tako najbolje funkcionirajo oz. na ta način najmanj (dodatno) trpim in to je vse.

%d bloggers like this: