Losulja v tovarni busov

“A veste, ko Vzhodnoevropejci vidijo, kakšen red vlada pod pokrovom motorja našega avtobusa, kar zazijajo. Tega sploh niso vajeni. In ta čistoča v tovarni!”

“Ha haaa,” sem lena in bolj po tihem protestiram zaradi dolžnosti. Kaj pa jaz vem o Zahodno- ali  Vzhodnoevropejcih in notranjosti njihovih vozil in tovarn?! Mož se nasmehne.

“Ja pa jim to poveste?” vpraša eden od obiskovalcev vodenega ogleda po tovarni busov v Mannheimu.

“Ne, to povem samo vam, saj smo sami domači.”

Prebrisano se nasmehnem. Misli si.

“Ne boste kosila?”, je začudena strežnica v kantini in odkimam. Danes mi slučajno ni do piščančjega nabodala.😈 Vzamem pomfri, ki ga imam res rada, če ni na sporedu prepogosto, in dve skledici solate. Dovolj bo: kadar se hranim z zanimivimi informacijami, telo ni posebej lačno hrane.

Po kosilu sem edina ženska, ki si pod okriljem moževega združenja inženirjev zvedavo ogleduje postopek izdelave avtobusov Mercedes Benz. ZELO zanimivo. Ful uživam. Avtobuse imam že od nekdaj rada, na njih sem tudi prebila precejšen del svojega življenja in paše si predstavljati, kako nastajajo.

“Me jutri zjutraj odpelješ na železniško?” Vpraša me brez posebnega upanja, ker odgovor že sluti.

“Ne morem. Če bom še jutri vstala tako zgodaj, bom spet dobila krizo in me boš moral reševati s strokovnimi ekskurzijami.”

“OK.”

 


14 responses to “Losulja v tovarni busov

  • Techka

    Uuuuu, zakon!
    Jaz sem bila 1x v tovarni Airbusa v Franciji. Pa so nas po 10minutah ven vrgli, ker so milijonkrat rekli naj ne slikamo, pa se veliko ljudi v skupini tega ni držalo.😦 Pa point celotne ekskurzije je bil ravno ogled tovarne…

  • Nika

    Dvakrat “andakava” na eni sami ekskurziji (vzhodnjakinja, če ne celo balkanka + vegetarijanka), to je pa precej zabavno!😉

    • alcessa

      Točno tako! (drugače pa je tak odnos do vzhodnjakic/balkancev kar razširjen in ga je treba vedno znova spreminjati, pa se mi ne da – briga me, kaj Nemci mislijo o sebi in o meni, dokler ne bodo tako kot moji lübi Soslovenci prepogosto začeli domnevati, da sem ciganica …)

  • Nika

    No, ta je pa šele dobra 8/ !

    • alcessa

      Ja, ne da? Ma saj človek raznoraznim diskriminacijam nikoli ne more uiti, problem je samo v tem, da ti domneva o ciganskosti škodi, če gre za delovno mesto ali (pod)najemniška razmerja. Poleg tega, da lahko takšnemu začetnemu zaničevanju kmalu sledijo druge težave, ker te nekdo kar takoj določi za manjvredno človeško bitje. In če poleg ciganskega videza s svojim obnašanjem nehote med vrsticami (!) izdajaš tudi, da ne izhajaš iz plemenitih meščanskih krogov, temveč iz proletarskega pekla, si hitro kuhan in pečen🙂, sploh če imaš srednjerazredne ambicije na podlagi karakterja in izobrazbe, tako kot jaz.

      Erm, sori, ne pusti se zaklati od mojih težkih besed, s to tematiko se zdaj le redko soočam in toliko lažje kakšno rečem na to temo …🙂 (ker je prisotno dovolj distance)

  • Nina

    Drugič jim kar povej, da obstaja vsaj ena vzhodnjaška tovarna, ki bi se čist ziher lahko po čistoči kosala z njihovo!😀 (Pustimo, da je to verjetno edino, po čemer bi se lahko kosala😉 )
    Sicer pa mene tile predsodki, s katerimi se srečaš takole občasno, dejansko zabavajo. Ugotoviš, kako malo o svetu vedo taveliki, ampak tudi sam se kmalu znajdeš v zanki predsodkov (morda pa le domnev, če niso ravno negativne?), ki jih imaš o bolj neznanih deželah.

  • Nika

    Ne, s težkimi besedami pa nimam težav, imam pa jih z diskriminacijo (v obe smeri, pozitivno in negativno) in etiketiranjem…
    Žalostno je to, kar praviš, da se ti (je) dogaja(lo). Jaz tega v taki obliki nisem nikoli izkusila. Se mi pa še vedno redno dogaja, da mi ljudje kar tako pripišejo neko glupost, povezano s strogostjo in togostjo. Če in ko me spoznajo, mi pogosto rečejo, kako čudno, da sem se jim sedaj pokazala popolnoma drugačna. No, jaz vse to jemljem pozitivno, kot prednost, nekakšen skriti adut v rokavu. Približno tako kot ti… misli si, meni je vseeno, jaz vem, da tečem pred tabo… Saj je rekel en filozof: “Pameten človek ne nosi vseh petero prstov na dlani…”🙂

    • alcessa

      Ja no, človek deloma tudi otopi in se navadi. Če nisi nevpadljiv, pač polariziraš, in jaz nikjer nisem nevpadljiva dovolj (v obeh državah od nekdaj večinoma tujka, v vsaki na malce drugačen način in z zelo različnimi posledicami).
      In glupa marsikdaj izpadem tudi jaz, vendar ne zaradi strogosti in togosti, temveč zaradi vidne odprtosti in na splošno “spraševalnega” odnosa do sveta (večine stvari ne jemljem za dane, temveč jih raziskujem) – se pravi, zaradi ravno nasprotnega obnašanja od tvojega. Toliko o relevantnosti🙂 Aduti v rokavu so zelo dobra zadeva, ja. Ni treba, da smo prav vsi del velike večine, ki ne neha marketinško poudarjati svojih značilnosti, včasih je bolje biti neodkrita podzemna jama – komur je všeč, ta je dober za jamo, komur ne, lahko gre.🙂

  • alcessa

    @Nina: Ja, do takih predsodkov imam tudi jaz precej mešan odnos, ki velikokrat ni politično korekten ali pa je (hiper)korekten, ker si ne morem pomagati.

    Na primer moj (nemški) inštruktor, s katerim sem se med vožnjo veliko pogovarjala. Razlagal mi je o svojem odnosu do turške in arabske mladine in izkazalo se je, da ima na podlagi izkušenj z njimi ne preveč dobro mnenje o njih. Vendar pri tem ni šlo za gole miselne predsodke in potrebo po dokazovanju svoje lastne “boljškosti”: bil je dejansko pretresen nad določenimi pojavi in jih tudi čustveno ni sprejemal (npr. mačizem in nastopaštvo). Za čuda je tudi mene enkrat v službenem okolju v roke dobil en tak arabski mladenič in me obravnaval kot kup dreka, za razliko od njegovih nemških kolegov … Za nič na svetu svojemu inštruktorju nisem mogla pridigati o korektnosti.
    V Nemčiji sem bila za ciganko označena enkrat samkrat (o tem sem pisala na blogu), vendar (vsega hudega vajena) pri tem nisem trpela zaradi te besede in odnosa za njo, temveč zato, ker se mi je zdela oseba, ki je besedo uporabila, na splošno tako grozna, da me je bilo sram same sebe in mojih predsodkov, ki so se seveda kot odziv na zmerjanje močno okrepili.
    In kadar se mi zdi, da kdo svoje soljudi ne obravnava dovolj dobro, samo zato, ker si lahko dovoli biti frajer, včasih še vedno izbruhnem – zagotovo že več kot 20 let vem, da sveta ne bom spremenila, kljub temu se kdaj “razhudim” in ljudem rečem, da naj nehajo z diskriminacijo.

    Čista zmeda, ja.😳

%d bloggers like this: