Najljubši

Spadam med frike, ki …

… so sposobni sanjati grde zadeve in si v sanjah dopovedati, da le sanjajo, potem pa sanjati še naprej, da bi videli, kako se bo ta sicer grda, vendar tudi zanimiva zgodbica končala.🙂

Potem pa se mi je prejšnjo noč sanjalo …

… da je moj mož hotel na dopust nekam zelo daleč vstran, kar brez mene, menda z nekim prjatlom, po vrnitvi pa se je mislil odseliti vstran in poskusiti samsko življenje, midva pa bi ostala le frenda.

Neumnica neumna sem si v sanjah dopovedala, da tokrat ne sanjam in da naj se sprijaznim s tem.😯

Potem pa sem se znašla v težki dilemi: tako kot drugi ljudje tudi moj mož ne v resnici ne v sanjah ni moj predmet (objekt), prilastek (atribut) ali prislovno določilo (načina, vzroka, denarja): moj mož je v prvi vrsti osebek (subjekt). Kako torej osebku z lastno voljo dopovedati, da vi bi ga pa kar egoistično obdržali (objekt), gottverdammt!?

Moram priznati, da problema v sanjah nisem rešila, sem pa bila zelo, ZELO vesela, ko sem se končno zbudila in je moj najljubši osebek ležal ob meni😳

EDIT (19.11.13 ob 17:43):

Včeraj zvečer sem se nenadoma odločila, da mu povem o svojih sanjah: “In da bo to jasno: nikamor ne greš, ker se ne strinjam s tem. Kar pozabi!”

Ko se je nehal čuditi in smejati, je svojo prijavil še on: “Da bo to jasno: ne dovolim ti takih sanj. Kam pa pridemo. Poskrbi, da jih ne boš imela nikoli več!”😆


6 responses to “Najljubši

  • Nika

    Pa zakaj je treba vedno biti tako hudimano korekten?
    Moj mož JE MOJ objekt (poželenja, če ne drugega), to je zvedel zelo kmalu po tem, ko sva se spoznala in na to prostovoljno pristaja (sicer ga čakajo batine). Ni smešno.

    • alcessa

      Nika, to ni korektnost – jaz nisem ravno najbolj korektna oseba, ki jo poznaš.🙂 To je samo čisto običajen refleks dveh strelcev, ki sta si podobna in nočeta biti predvsem objekta, seveda pa brez tega ne gre. Tako kot večji del jezika ne zmore brez objektov. Midva samo poskušava najti mejo med biti subjekt brez povzročanja težav, drugemu pustiti biti subjekt brez težav, vse ostalo pa tako, kot pač pride oziroma tako kot vsepovsod drugje. Tako kot tvoj mož ve, kdo in kaj je🙂, tako tudi midva veva, kdo in kaj sva, to je vse.
      No, če še vedno zvenim preveč korektno: mene je strah biti preveč objekt, zelo rada pa sem subjekt (torej tudi odgovorna za vse, kar s tem povzročim).

  • Nina

    Tole sposobnost ti pa zelo zavidam🙂
    Tudi jaz se na racionalni ravni zavedam, da si ljudi ne morem lastiti, ampak takele sanje bi tudi mene vrgle iz tira😀

    • alcessa

      Mal je že skeri, vendar je tudi mogoče malce logično vse skupaj: ker znam zelo živo sanjati, tudi o stvareh, ki se mi niti približno niso zgodile, to najbrž pomeni, da name vpliva kup stvari, iz katerih ponoči naštrikam vse živo. Tako močan vpliv ima najbrž tudi želja, da bi sanje imela pod kontrolo. Saj (še) veš, ko se ti sanja, da moraš ful lulat😆 Oziroma, ker se trudim toliko stvari imeti pod kontrolo (npr. gospodinjstvo), sem potrebo prenesla tudi v sanje.

      Na racionalni ravni poskušam vedno ugotoviti, do katere mere v kateri situaciji npr. velja 2/3 x in 1/3 y, kaj se zgodi, če zamenjamo en parameter in katerega je treba zamenjati, da se rezultat povsem spreobrne, kako dosežemo delno spremembo … skratka, nisem najbolj slaba falirana matematičarka, kar si jih videla🙂 Absolutne odločitve oz. mnenja me ne privlačijo, ker sem zanje prestara. Kao. V sanjah pa bi bila sposobna reči, dragi moj, jaz se ne mislim ločiti od tebe, sprijazni se s tem. Pika.🙂

      Pa da ne bo nesporazuma: nimava težav, samo jaz sem se sposobna tudi brez njih travmirati v sanjah zaradi namišljene situacije izgube.

  • Techka

    Men je to spet tko romantično…🙂

%d bloggers like this: