Malce čarovnije skoraj kot s kmetije: domača kisla repa. Njami.

Blogi so fajn.

Blogi so res fajn.

Letos sem ravno na blogih pobrala toliko dobre hrane, da moram priznati: blogi so fajn.

Na primer kisla repa: ne vem, ali bi jo lahko kje kupila, pa jo imam res rada. Kisla hrana gre pri meni tako: 1) sladko-kisle kumarice 2) kisla repa 3) kislo zelje. Ker moj razvajeni želodček ne prenaša preveč kisline, moram malce goljufati, zato kislo zelje pred kuhanjem operem in ga skuham v omaki s sladko smetano, kislo repo pa …

Pojdimo od začetka. Recept za domačo kislo repo sem seveda našla na blogu Čarovnije z male kmetije.

Je zelo preprost:

ribamo
1: Olupila in naribala sem ene 3 repice ta rumene sorte. Pri vsaki sem tudi preverila, ali je preveč grenka, pa niso bile. Za vsako repo sem dodala čajno žličko soli (nisem pretiravala s kopičenjem soli na žlički).

tlacimo
2:Slano repo sem s kuhalnico natlačila v steklen kozarček – teh imam doma kar nekaj. V kozarčku je ostalo za tretjino prostora, ki ni nič škodil.

ovijamo
3: Ker je repo treba kisati na temnem, sem kozarček oblepila s prvim kosom temnejšega papirja, ki sem ga našla. Potem pa v omaro in 14 dni nestrpnega čakanja.

odpiramo

odprto
4: Po 14 dneh repa zgleda malce bolj rumeno in prijetno diši.

jemo
5: Skuhala sem jo na “tradicionalen” način: repo sem dala v lonec in dolila toliko vode, da je bila v celoti prekrita. Vanjo sem vrgla še nekaj netradicionalnih kock tofuja (namesto prosene kaše), potem pa sem jo kuhala ene 10 minut, v tem času sem tudi olupila krompir ali dva, ga narezala na tanke rezine in ga dala kuhat v drugi lonec. Potem sem naredila prežganje (pribl. 3 žlice maščobe, pribl. 2 žlici moke, mešaš na srednji vročini vsaj 5 minut, zaliješ z vodo (3 dcl?) in mešaš, da zmes postane enakomerno gosta, potem jo zliješ v repo), repo začinila še z veliko mlete rdeče paprike in jo zgostila s prežganjem. Drugih začimb nisem uporabila in to namenoma, sol pa ni bila potrebna, saj se je repa kisala v njej. Na koncu sem dodala še 2 žlici sladke smetane, da res ne bo prekislega okusa – če s tem nimate težav, smetano spustite.

Projekcija? Čez dva tedna, ko se bo skisala naslednja repa, bom možu postregla s to jedjo, pa ne bom takoj razkrila, kaj je – da vidim, ali mu bo všeč. Če ja, bom potem kisala za oba, drugače pa samo zase. Ful fajn!


16 responses to “Malce čarovnije skoraj kot s kmetije: domača kisla repa. Njami.

  • keltika

    Njam, kak fini recept si ustvarila. Tradiconalno netradicionalni :)) Ti verjamem, da je bilo božansko, moram tudi jaz enkrat poskusiti kak netradicionalen recept v zvezi z repo.
    Lp🙂

    • alcessa

      Kot Prekmurka sem dolžna repo skuhati s sladko papriko in prežganjem, kot vegetarijanka pa lahko dodam tofu🙂 Ampak z ničemer nisem pretiravala, ker sem res želela uživati v repi – moj razvajeni želodček mi dirigira tako početje, kaj čem🙂

      Skratka: super ena a.

  • Tina.

    OMG!!! Alcessa, ne morem verjet! Kisla repa je edina stvar, ki je tu ne morem dobiti in jo vsako zimo tako pogresam, da se mi mesa. Ravno v soboto sem se z mamo po Skypu pogovarjala in sva debatirali, kako bi mi kako kislo repo spravili sem. Pa sem rekla, bom pac pocakala, da pridem spet domov. OMG! Se ta teden kupim repice v trgovini in preizkusim ta recept. Samo sol? Res? Hvala ti.🙂

    • alcessa

      Ti tudi?😀 Ne pozabi surovo repo malce polizati in preveriti, ali je zelo grenka – v tem primeru ne vem, kakšna bo kisla, čeprav na Čarovnijah pravijo, da kisla ni grenka. Pri nas prodajajo najmanj 2 vrsti repe, belo in rumeno, in jaz sem tokrat vzela rumeno, naslednjič bom pa belo – kolikor vem iz prejšnjih izkušenj, sta obe zelo dobri.

      Jaz ne bi dajala noter še lovorja ali kumine, kot to poznam od prej – samo sol je naravnost idealna. Res.

      Veliko uspeha želim!

      • Tina.

        OMG! Ves, kak sem smotana. Vrecko repe imam v hladilniku od zadnjega CSA share-a! Danes jo takoj naribam. Tu imamo tako belo, z malo vijolicne zraven. Javim, kako bo uspelo! In hvala se 1x!

        • Tina.

          Evo, Alcess. Dva glazeka naribane in posoljene repe sta zavita v kuhinjski krpi in postavljena v kuhinjsko omaro, cisto na vrh, da bom nanju pozabila za dva tedna.🙂 Upam, da tudi meni rata.

          • alcessa

            Kul. Pozneje lahko tudi nekaj dni zaporedoma v omaro postaviš majhne glažeke in enega pustiš 2, drugega pa mogoče 3 ali 4 tedne – govorim na pamet in ne vem, kako pametno je to, ma najbrž se sčasoma razvije več kisline in najbrž imaš raje kislino kot jaz. Čeprav je tudi po 2 tednih fajn kisla in sem morala dodati kup zadev, da je bila bolj blagega okusa …

  • Techka

    Ojoj, tu pa ena ki se repe izogiba v največjem možnem krogu… Uživajte v tej specialiteti še zame.🙂

  • jana zf

    Kul ideja, čeprav nisem ravno repa-fan, sem bolj zeljaste sorte, za kisanje tega pa rabiš mal več -vsega… tako da doma ga lih ne bomo delali, ma dokler imamo tržnico na dohvat ruke, ni tak problem😉 Je pa super tale čarobni blog, hvala za deljenje dobrih idej!🙂

    • alcessa

      Ja, kislo zelje je res eden najredkejših problemov tudi v Nemčiji🙂 Tega kupim enkrat, dvakrat pozimi, da se ga najeva, pa je dovolj (spada med zelenjavo, ki jo je nujno treba jesti vsaj enkrat, večkrat pa ni treba🙂 ) … Ni mi všeč, da se pri kisanju najbrž uporabljajo še kakšne druge zeli, ker npr. lovorja ali običajne kumine (običajna dodatka v Prekmurju) ne maram preveč …

      Ja, super blog je to🙂 Še dobro, da se še kje kakšen najde…

  • Nika

    O, uspelo ti je! Super. Jaz jo imam najrajši kar surovo…

  • Nika

    Surovo popolnoma neobdelano. Na splošno ne maram preveč sploh nobenih kislih reči. Ne vem, kaj je to zaena fora (verjetno sploh ni nobene, enim gre kislo, drugim pa pač ne).

%d bloggers like this: