Po evropsko

Najbolj me preseneti mavrična zastava: O glej, te pa še nisem videla v kempingu! Potem se spomnim, da bo nemški parlament danes najbrž glasoval za pravico vseh do zakona. Fajn.

Med dopustom v dolini Mozele sem se skoraj vsak dan igrala igrico “Joj, od kod je že ta zastava?” in pri tem uživala, kljub klavrnim rezultatom ugibanja. Zakaj pa imam pametnega moža.

Tudi tuji jeziki mi niso šli najbolje: čolnarski pomoli na Mozeli so opremljeni z napisi, da plavanje, poležavanje, postajanje in druge vrste zlorabe niso dovoljeni. Verboten. Dovoljena sva bila torej samo midva z najinim čolnom na ročni pogon. Kljub temu so na mnogih pomolih poležavali, posedali in postajali plavalci, obiskovalci in ljudje s prostim časom, pogosto najbrž kar prebivalci teh krajev, ki so vsakokrat začudeno pogledali, ko sva primahala s čolnom, nato pa prijazno pozdravili: Hallo. In se potem pogovarjali v svojem maternem jeziku. Kjer pa so se začele moje težave, saj zahodnoslovanskih jezikov enostavno ne ločim med seboj, čeprav razumem posamezne besede. Pri tem pa sem bila tako hudo radovedna, kateri jezik govorijo.
Nisem vprašala.
Ko sva enkrat naletela na madžarsko družinico, se mi je skoraj smehljalo, ker sem vedela, od kod so. Ne pa tudi, o čem govorijo – nič hudega.

Tudi vodička po gradu v Cochemu je bila očitno slovanskega porekla, njeni vokali so bili deloma skrajšani na istih mestih kot moji, kadar sem utrujena. Simpatična punca je šopala dolge nemške zloženke, da sem ji vsake toliko preprosto morala nameniti hvaležen smehljaj. Res pa ne vem, od kod prihaja.

Najbolj od vsega me je zmedel škotski motorist, ki je samo hotel vedeti, ali veslava po reki navzgor ali navzdol, pa ga nisem razumela, ker nisem pričakovala pogovora z njim. Namesto odgovora sem obstala, ga opazovala in brez vsakršnega odziva razmišljala, kaj me je vprašal. That way or that way, je počasi izustil in zamahnil z roko. Zdaj razumem, zakaj materni govorci včasih govorijo počasi in si pomagajo s kretnjami, da bi jih človek res razumel – najbrž je bila moja zamrznitev neprijetna tudi za prijaznega Škota. Peinlich aber wahr.

Ne vem, no, letošnji dopust sva preživela v sosednji zvezni deželi, približno 3 ure stran od doma. Kljub temu je ves čas dogajalo: ljudje od vsepovsod, ogromno Britancev, Nizozemcev, Belgijcev, cel kup tujih jezikov, zastav, vozil … Paše.

Advertisements

What Say You?

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

You are commenting using your WordPress.com account. Log Out / Change )

Twitter picture

You are commenting using your Twitter account. Log Out / Change )

Facebook photo

You are commenting using your Facebook account. Log Out / Change )

Google+ photo

You are commenting using your Google+ account. Log Out / Change )

Connecting to %s

%d bloggers like this: