Category Archives: MORALA SEM

Še ena smetnjakarska

 – Tudi jaz imam zate koristno povezavo, po skupinskem Whatsappu sporočim sosedu, ki mi je priporočil spletno trgovino za vrtne rastline, tale aplikacija ti sporoči datum odvoza smeti, da smetnjakov ne postaviš ven dva dni prezgodaj 🙂.

Vem, kdaj je odvoz smeti, mi odvrne, najini sosedi so kot čredne živali, eden postavi smetnjake ob rob ceste, pa to takoj storijo še vsi ostali ;-).

Ah, to je razlog, sem presenečena in zaključim pogovor. Kaj pa naj še prijavim o tej neracionalni, a očitno veljavni tradiciji? Pa ja ne bom Nemcev učila, kako poteka odvoz smeti.

Čez dva dni me soseda zmerja, ker pri pometanju dvorišča kot smetišnico uporabljam našo ogromno lopato za sneg.

Tako gre hitreje, sem presenečena. Da je potrebno tudi manj pripogibanja, ji ne uspem več razkriti – še enkrat me pozmerja in odhiti v svoj ljubodoma.

Čez nekaj minut se po Whatsappu že prilizuje najinemu prijaznemu sosedu, ki jo je še pred kratkim imenoval čredno žival.

Vzdihnem. Seveda! Pa saj še nisem pozabila, da sem preneumna za ta svet!

Seveda obstajajo ženske, ki za vse krivijo druge ženske.

Gre za strahove, neumnica!


Nekoč, nekje

Sobotna ljubljanska jutra so bila pretežavna za kar koli drugega, zato sem še dopoldne pogosto odpešačila na železniško postajo.

Med potjo se nisem mogla izogniti razmišljanju o preteklem garaškem tednu, analiza, sinteza, projekcija, okej. Bo. Dobra stran garanja za plačevanje najemnine mladi pianistki, ki v Ameriki pazi otroke, da si lahko s fulbrajtom privošči študij, je vsesplošna življenjska amnezija. Čez teden moram drugim poklicno pripovedovati veliko tega in mi ni treba razmišljati še o sebi. Kaj šele o tem, da predavateljstvo tudi ni ta pravi poklic zame. Kaj pa naj bi? Najemnina, diplomiranka, lajf. Pika.

Na srečo mojih cajtngov drugi obiskovalci ljubljanske železniške postaje niso preveč cenili. Izbiro med Süddeutsche, Frankfurter Allgemeine in Zeit sem opravila kar na licu mesta; odvisno od privlačnosti člankov na prvi strani.

Oh, ti časi! Ko sem še verjela, da obstaja Nekje, kjer so se judje sposobni izraziti o čisto vsem, analitično, strastno, osebno, neosebno, v dolgih besedah in z vso potrebno kompleksnostjo. Mene so bili v nasprotju z vsem tem krasnim novim svetom naštrikali povsem preprosto, zato med drugim tudi takšnih fines kot “levi in desni cajtngi” takrat nisem obvladala, sploh. Glavno, da vsebujejo dolge besede in še daljše članke.

A ti to bereš?
Je zanimalo francoskega soseda v moji novi nemški vasi, ki je z okom petelinjim zagledal Spiegel v moji roki. Seveda, se mi hoče biti navdušena, veliko zanimivih člankov vsebuje, na žalost imam zaradi preveč dela časa samo za en sam cajtng, ma paše, pa četudi pred spanjem.

Včasih.
Mu oklevajoče odvrnem.
Ne morem si privoščiti iskrenega odgovora, na podeželju je po vseh izkušnjah sodeč bolje biti previden tudi glede branja in ljudi ohranjati neobveščeno prijazne.


OOTD9: Party Time!

I must admit I don’t find the fact that we occasionally organize our own parties, just for the two of us, strange in any way. After all, it is nice to have a relaxed talk or a relaxing silence with someone you know while eating well, drinking merrily and wearing party clothes noone will comment upon because they get worn only for this purpose. Like really high heels: Continue reading


Impertinance Day

Flag_of_the_United_Kingdom.svg


Heute: Darjeeling mit Fettaugen.

20160315_151633-1


Again …

‘Common, move closer, buddy!’

Taking his time to (maybe or maybe not) do my bidding and silently observing with one rolling eye how I go on pouring hot coffee all over my padded bra and shirt for a terribly long time while concentrating on my camera 

my buddy finally comes closer.

He’s a sight well worth the coffee stench for the rest of the afternoon. Continue reading


La dernière excursion – & OOTD

P1300295

P1300300

Continue reading


My fifty shades

– … Would you please … beat me into sleeping the next time?

– … ❓ … 😀 … 🙄 …

– I’m so tired. I have no idea why I couldn’t sleep last night. I just couldn’t. I was awake as hell and it was 5 am. I checked. Now I cannot live. So just hit me senseless next time. You’ll sleep better, too, afterwards. What with my tossing and turning.

 

7asrtgfdddd


Slovaška.

Kdo bi si mislil … Danes zjutraj sem bila hvaležna, da nas večina Evrope zamenjuje s  Slovaško:

“Slovaška kandidatka za podpredsednico Evropske komisije je svoj nastop pred parlamentom opravila slabo in bo najbrž zavrnjena.”


Ponosna vlagateljica sem.

0_vlaganje

Skuhala 400 ml malinovega kisa in 400 ml vode plus 2 čajni žlički soli in prelila čez, od leve proti desni:

belo redkev (s črno kumino, gorčičnimi semeni in pikico črnega popra)

rdečo papriko (z mičken pimenta in mešane začimbe)

cvetačo (z mletimi klinčki, črno kumino, gorčičnimi semeni in črnim poprom)

kumare (z gorčičnimi semeni, črnim poprom, mletim luštrekom in 4 čajnimi žličkami rjavega cukra)

bučo hokaido (z mletim koriandrom, kurkumo, kuminom, klinčki, kardamomom, čilijem in 2 čajnima žličkama rjavega sladkorja)

Čez dva tedna v hladilniku se bo izkazalo, ali vsaj približno obvladam – zahtevna tematika, ker pri nas ne kupujemo, jemo ali hranimo vložene zelenjave, praviloma, edina izjema so občasne sladkokisle kumare, z vsem ostalim pa me lahko naženeš na Antarktiko.

Ma ko človk nikol ne ve, k čemu kaj kako kdaj paše, kenede, in kdaj se bo samega sebe presenetil 🙂

Tina, hvala že zdaj za idejo!