Category Archives: SILLY SILLY MOOSE

The Break.

The first moment I am sure I can win this one.

But my reaching hand only delays the slipping, just for a tiny moment, and then it’s gravity instead of grabbity: “Thud”. And: “Crackcrackcrack”. So says the former half-full jar of molasses. Organic. Used in ginger cookies already eaten up.

“SCHEISSE!”

Even while saying it, I notice the stress of these days slipping away.

Nice.

Advertisements

I’d hit it … and not.

When seeing Ellen kissing Rob today I realized I still find him terribly attractive. Or, as the Germans would put it: I wouldn’t push him from the edge of my bed …

Funny thing is, I used to adore Rob Lowe as a teenager and nowadays, I still get that dreamy feeling anywhere near his pics or even when thinking about him. Jep.
Good matured, isn’t he?

Other Real Hot Guys of Hollywood I’d hit?

Ian Somerhalder. Oh yes!

Adrien Brody. Definitely. (David Beckham, I love you.)

And Beyoncé!

 

And the guys I’d send away fast and furious?

There’s Brad I’d push into the Pitt.

And that Clooney guy, also.

Not to forget Ryan Gosling.

 

Who told you women shouldn’t talk that way? 🙂

Come on, bring it on and don’t forget:

De gustibus non est disputandum


OOTD 3: To Supermarket And Back. Again.

I know, I know: you’ve all been really curious to find out what I wear to our local supermarket these days, while spring is heaping its warmth upon us and the sand from Sahara is shading our view.

Well, apart from organic materials I am also a happy owner of some men’s clothes nowadays. Jep, I have a collection of men’s clothes that is all mine and well-loved, for its quality, colours and style in general.

Like this beloved Grampa cardigan: 

outfit 3

(Once again, OOTD stands for Outfit Of The Day – bet you forgot that 🙂 ).

Have a nice weekend and don’t work too much  – it’s overrated! 😆


Najljubši

Spadam med frike, ki …

… so sposobni sanjati grde zadeve in si v sanjah dopovedati, da le sanjajo, potem pa sanjati še naprej, da bi videli, kako se bo ta sicer grda, vendar tudi zanimiva zgodbica končala. 🙂

Potem pa se mi je prejšnjo noč sanjalo …

… da je moj mož hotel na dopust nekam zelo daleč vstran, kar brez mene, menda z nekim prjatlom, po vrnitvi pa se je mislil odseliti vstran in poskusiti samsko življenje, midva pa bi ostala le frenda.

Neumnica neumna sem si v sanjah dopovedala, da tokrat ne sanjam in da naj se sprijaznim s tem. 😯

Potem pa sem se znašla v težki dilemi: tako kot drugi ljudje tudi moj mož ne v resnici ne v sanjah ni moj predmet (objekt), prilastek (atribut) ali prislovno določilo (načina, vzroka, denarja): moj mož je v prvi vrsti osebek (subjekt). Kako torej osebku z lastno voljo dopovedati, da vi bi ga pa kar egoistično obdržali (objekt), gottverdammt!?

Moram priznati, da problema v sanjah nisem rešila, sem pa bila zelo, ZELO vesela, ko sem se končno zbudila in je moj najljubši osebek ležal ob meni 😳

EDIT (19.11.13 ob 17:43):

Včeraj zvečer sem se nenadoma odločila, da mu povem o svojih sanjah: “In da bo to jasno: nikamor ne greš, ker se ne strinjam s tem. Kar pozabi!”

Ko se je nehal čuditi in smejati, je svojo prijavil še on: “Da bo to jasno: ne dovolim ti takih sanj. Kam pa pridemo. Poskrbi, da jih ne boš imela nikoli več!” 😆


Ne tega delat. Bljek.

Nasmeh mu izgine z obraza, previdno me pogleda in potem vseeno vpraša “Kaj pa je to?”

“Oh, paradižnikova omaka z rdečo peso in rdečim zeljem,” sem srečna. “Mogoče najprej poskusiš in če ti ni všeč, vzameš kaj drugega?”

Zdaj tudi jaz previdno gledam. Njegov obraz, lonec, njegov obraz, lonec …

“Ne, ne.” je vljuden in odločen, pravi moški pač: “Bo že.” 

Torej mu na krompir nabašem svojo na novo izumljeno omako, temno rdečo, s koščki rdečega zelja barve žameta, za vsak slučaj pa sebi odmerim večji delež.

Omaka je grozna. Tako grozna je, da je niti moja najljubša zelenjava, namreč kuhan krompir, ne more rešiti. Solim, dodajam sir, razmišljam, a bi pojedla do konca ali raje ne bi. Nič ga ne vprašam, kako kaj in te stvari.

Kmalu sta krožnika prazna. “Boš preživel?”

“Bom. Pod enim pogojem.”

“Da tega ne skuham nikoli več.”

Oddahne si: “Tako je.”

Postane me strah. Z zelenjavo sem bila namreč eksperimentirala že prejšnji dan, in sicer sem delala zelenjavni čips. Iz rdeče pese, kodrastega ohrovta, kolerabe in zelene. Ker pa sem vso to kulinariko zganjala med delovnim časom, se mi je vmes malce mudilo, zato pač nisem vsakega lističa zelenjave posebej položila na papir v pekaču, temveč so se rahlo prekrivali. Rezultat? Kup mokrih slanih krp za pomivanje z okusom zelenjave. Kolerabo sem vrgla v smeti, ker sem se še skoraj pravi čas spomnila, da sem dragemu svečano obljubila, da kolerabe NIKOLI VEČ ne bom kupila, kaj šele kuhala. Ostale vlažne krpice sem dala v hladilnik, do dneva, ko bom vedela, kaj z njimi.

Torej danes. Medtem ko sem kuhala bodočo obupno paradižnikovo omako (dragi moji, paradižnikovo omako totalno pokvarite tako, da ji dodate rezine rdečega zelja, kocke rdeče pese in zelene iz zamrzovalnika, da jo pozabite dovolj začiniti ali vsaj dodati smetano, pa še prehitro postrežete z njo, ker niste vedeli, da se rdeča pesa mora dlje kuhati), sem zelenjavne čipsove krpice od včeraj zmešala z lončkom ricotte, 2 jajcema, sezamom, mletimi mandlji in malce polnozrnate moke. Kar bo, pa bo. Zmes je bila roza barve, saj je rdeča pesa zelo prepričljivega značaja. Briga me: roza maso sem zakamuflirala s sončničnimi semeni in jo 30 minut pekla na 175 stopinjah.

“Res ne bom nikoli več,” mu obljubim, “hočeš malce zelenjavne pite?”

“A to so tiste krpice od včeraj? Raje ne.”

Tudi mene je strah. Kaj neki sem spet ustvarila?

Ugriznem in glej ga zlomka: zadeva je slučajno odlična. Oddahnem si.

P1180416


A Blast From The Past

“Can I somehow help you?”

“Yyyyes?” I blush. “I’d like a photo of my dragon earring. You know, for later. So that when I am 80, I’ll find this photo and say to myself ‘Gee, I used to wear a dragon ear cuff when I was 40. Blimey.”

“Well yeah, that’s a good idea. Right then … here you go.” He smiles kindly and I sort of blush again. I am quite sure I am not supposed to talk like that, but there you go. Gosh.

uhan

(7 days to go)


A Certain Proof Marvin Is A Sentient Being

“Damn! Marvin! What are you doing?!?! Dammit, this is the wrong way! Get your act together, will you.”

“You do know how to get to the recycling facility, don’t you? I mean, we’ve been there before and stuff.”

“Yeeees, sort of, but what with all this alternative routing – we could get lost hopelessly if Marvin doesn’t start doing his job.”

“What’s his problem, I wonder, I mean, I know Karlsruhe is a Traffic Horror Story No. 1, but that’s why one buys a satnav.”

“Remember last year, when you sent me to dispose of my old laptop and some other stuff before the holiday and Marvin couldn’t find the way to the facility, even though it is just a few streets away from us?”

“He couldn’t? 😯 Oh, yes, I remember now. So he gets all panicky every time we have our Waste Electronics Disposal Day’? He must have a soul, I tell ya.” 😆 😆 😆


Mevža pa taka.

“Čaki, bom dala skrinjico na mizo, da-“

*KREŠ BUM KLENK DINGILINGILING. KLONK.*

“AUA!”

“Si se udarila?!?!!

“Ja. AUA.”

“Ma kako…?”

“AUA. ŠAJZE. AUA. Ma nič, pri zapiranju pokrova sem priprla en list od plezalke, pa nisem registrirala, kaj točno počnem, ko sem skrinjico preložila na mizo.”

“Grem po sesalec.”

“Ma ne, kar pusti, je že v glavnem nehalo boleti. Saj je samo leva roka. Bom kar sama posesala in pospravila, za kazen za to neumnost.”

😯

– – –

En teden pozneje ena od mojih omiljenih plezalk še vedno užaljeno pobeša liste in po tihem cmiha in melanholuje v prihajajočo pomlad.

Draga moja, vsak lahko kdaj pade z dveh metrov višine, kar nehi se takole po tihem pritoževati! Če načrtuješ užaljeno ovenitev, boš tako kot vse druge dame pristala v smeteh, na tvoje mesto pa bom preprosto dala novo plezalko.

Torej.

– – –

Jaaaa, vedno, ko te vidim, mi je nerodno. Pa tudi žal mi je za ta šok. Ma, a se lahko prosim nehaš kujati?!?! Drugače ti bom v vodo dala česen!

😈


Note to self

DON’T! you never ever never use copy & paste when translating an Excel file with more than 5000 (five thousand, honey) lines …

You may laugh at FriedrichsPRISTANIŠČE, VladivVZHODok or KONZERVAanada 😆 but your customers won’t.


Beste Arbeitsvermeidungsstrategie bisher, echt

Frau schneidet sich einfach beim Geschirrspülen besonders tief.

Ringfinger, rechte Hand. Damit kann ich heute fast frei nehmen.

– – –

Do sedaj najboljša strategija izogibanja delu

Gospa se enostavno urežejo pri pranju posode in to posebej globoko.

Prstanec, desna roka. To pomeni, da si danes skoraj lahko vzamem fraj.