Category Archives: ÜBERPAMETNA

Še ena smetnjakarska

 – Tudi jaz imam zate koristno povezavo, po skupinskem Whatsappu sporočim sosedu, ki mi je priporočil spletno trgovino za vrtne rastline, tale aplikacija ti sporoči datum odvoza smeti, da smetnjakov ne postaviš ven dva dni prezgodaj 🙂.

Vem, kdaj je odvoz smeti, mi odvrne, najini sosedi so kot čredne živali, eden postavi smetnjake ob rob ceste, pa to takoj storijo še vsi ostali ;-).

Ah, to je razlog, sem presenečena in zaključim pogovor. Kaj pa naj še prijavim o tej neracionalni, a očitno veljavni tradiciji? Pa ja ne bom Nemcev učila, kako poteka odvoz smeti.

Čez dva dni me soseda zmerja, ker pri pometanju dvorišča kot smetišnico uporabljam našo ogromno lopato za sneg.

Tako gre hitreje, sem presenečena. Da je potrebno tudi manj pripogibanja, ji ne uspem več razkriti – še enkrat me pozmerja in odhiti v svoj ljubodoma.

Čez nekaj minut se po Whatsappu že prilizuje najinemu prijaznemu sosedu, ki jo je še pred kratkim imenoval čredno žival.

Vzdihnem. Seveda! Pa saj še nisem pozabila, da sem preneumna za ta svet!

Seveda obstajajo ženske, ki za vse krivijo druge ženske.

Gre za strahove, neumnica!


Nekoč, nekje

Sobotna ljubljanska jutra so bila pretežavna za kar koli drugega, zato sem še dopoldne pogosto odpešačila na železniško postajo.

Med potjo se nisem mogla izogniti razmišljanju o preteklem garaškem tednu, analiza, sinteza, projekcija, okej. Bo. Dobra stran garanja za plačevanje najemnine mladi pianistki, ki v Ameriki pazi otroke, da si lahko s fulbrajtom privošči študij, je vsesplošna življenjska amnezija. Čez teden moram drugim poklicno pripovedovati veliko tega in mi ni treba razmišljati še o sebi. Kaj šele o tem, da predavateljstvo tudi ni ta pravi poklic zame. Kaj pa naj bi? Najemnina, diplomiranka, lajf. Pika.

Na srečo mojih cajtngov drugi obiskovalci ljubljanske železniške postaje niso preveč cenili. Izbiro med Süddeutsche, Frankfurter Allgemeine in Zeit sem opravila kar na licu mesta; odvisno od privlačnosti člankov na prvi strani.

Oh, ti časi! Ko sem še verjela, da obstaja Nekje, kjer so se judje sposobni izraziti o čisto vsem, analitično, strastno, osebno, neosebno, v dolgih besedah in z vso potrebno kompleksnostjo. Mene so bili v nasprotju z vsem tem krasnim novim svetom naštrikali povsem preprosto, zato med drugim tudi takšnih fines kot “levi in desni cajtngi” takrat nisem obvladala, sploh. Glavno, da vsebujejo dolge besede in še daljše članke.

A ti to bereš?
Je zanimalo francoskega soseda v moji novi nemški vasi, ki je z okom petelinjim zagledal Spiegel v moji roki. Seveda, se mi hoče biti navdušena, veliko zanimivih člankov vsebuje, na žalost imam zaradi preveč dela časa samo za en sam cajtng, ma paše, pa četudi pred spanjem.

Včasih.
Mu oklevajoče odvrnem.
Ne morem si privoščiti iskrenega odgovora, na podeželju je po vseh izkušnjah sodeč bolje biti previden tudi glede branja in ljudi ohranjati neobveščeno prijazne.


A Gender Bender,

 … first thing in the morning, no less.

  • “Dear Mrs. Client, I can deliver your translation next week.”
  • “Thank you, Mrs. Alcessa, that would be nice. Have a nice week.”
  • “Thank you, Mrs. Client, wish you a nice week, too.”
  • “Thank you. Actually, that would be Mr. Client, Nicolas being a French male name.”
  • “Oh, I am so sorry! I read your name as ‘Nicola’ … You know, I get called Mr. from time to time, too. Funny thing, no?”
  • “Yes, it happens all the time, no problem :-)”

Liar.


Gute Frage.

Ausländische Mitbürger haben auch dann schlechtere Chancen auf dem deutschen Arbeitsmarkt, heißt es, wenn sie dieselbe Ausbildung wie ihre deutschen Mitbewerber anzubieten haben. Somit nutzt ihnen der ganze in Deutschland absolvierte Bildungsweg kaum, wenn der Familienname falsch ist.

Schlingligerweise frage ich mich, ob die Beibehaltung des nichtdeutschen Familiennamens in Kombination mit einem Job, denn eindeutig nur Muttersprachler anderer Sprachen machen sollen, irgendwelche Vorteile bringt? Weil wenn ja, her damit!


Slovaška.

Kdo bi si mislil … Danes zjutraj sem bila hvaležna, da nas večina Evrope zamenjuje s  Slovaško:

“Slovaška kandidatka za podpredsednico Evropske komisije je svoj nastop pred parlamentom opravila slabo in bo najbrž zavrnjena.”


Zakaj sem toaletni papir vrgla v smeti.

Ker je smrdel, jasno.

Resda bi bilo bolje, če bi že v trgovini opazila, da toaletni papir po znižani ceni oglašujejo kot prijetno dišeč, vendar na to možnost pač nisem pomislila in nisem brala opisov na embalaži. Zanima me samo število plasti (4): ste res mislili, da prevajalci beremo opise izdelkov in navodila za njihovo uporabo?

Pri poceni papirju sem si privoščila pomoto kljub temu, da že dlje časa kolnem proizvajalce in prodajalce higienskih vložkov, ker mi na vso silo hočejo zasmraditi življenje: imam občutljiv nos in kar je njim dišava, je meni obupen smrad. Skrajni čas bo za menopavzo, se mi zdi. Ali pa za drage vložke od biokmeta, dobavljene še pred sedmo uro zjutraj.

Predstavljajte si, da je v manjšem kraju v nedeljo ena taka fajn prireditev, dan je lep in sončen, sprehajate se med stojnicami in ves čas vam pod nos sili tako imenovana dišava iz toaletnega papirja. Vaša prva misel je, da morate domov in pod tuš, potem pa ugotovite, da isti smrad oddajajo tudi drugi obiskovalci prireditve. Seveda: en sam večji prodajalec na vasi, ista posebna ponudba, veliko kupcev. Veliko smradu.

Ljeh. – – –

“Mal je čuden,” pravi moja frizerka, “ne maramo ga preveč, ker se nam prilizuje na tako ogaben način.”

Stranke se smejimo, medtem ko Hairkillerki oponašata vedenje njihovega novega svetovalca za marketing.

“Upam, da vam ne bo treba te sluzljave vsiljivosti po novem oponašati?” sem malce zaskrbljena.

“Ma ne, po novem moramo strankam pogosteje svetovati, kaj bi še lahko naredile z lasmi oziroma kaj še ponujamo pri nas. To mi ni všeč, ta vsiljivost, če kdo hoče kaj posebnega, nam bo že povedal.”

Moja najljubša vrsta frizerke. Če kaj hočem, bom že rekla, če imam vprašanje, ga bom zastavila, drugače pa bi samo rada striženje v miru.

“In, ti je všeč?”

“Jaaa!” posnemam njeno prejšnje posnemanje njihovega svetovalca za marketing: “Super je!” sem narejeno sladka.

Smeh.

No, frizura mi je res všeč, zelo kratka je, zato po novem kažem celo vrsto uhančkov.

Poletje in to.

00_frizura


The Exam Results Are In …

… and all I got was

Continue reading


Just in.

P1180259

Yes, I am really going to do it.

Wear skirts and dresses more often, that is.


Vejica v čudežni deželi, feat. Frišna

(INTRO: Ta zapis sem prvič objavila 28. februarja 2012 in ga danes objavljam ponovno)

Predvidevam, da vas med potepanjem po vseh teh komunikacijskih kotičkih svetovnega spleta vsake toliko prime, da bi.

Predvidevam, da si tudi vi vsake toliko zaželite, da bi vse te gostobesedne, prepametne spletne arogantneže s preveč časa enostavno zatrli. Temeljito. Vsaj enkrat. Naj gredo leporečit in pametovat drugam! Ali pa delat!

Danes ponujam brezplačno, preverjeno metodo, s katero lahko v nekaj stavkih podkurite marsikomu. Vabljeni v čudežno deželo prefinjenega pisnega maltretiranja vseh, ki si to zaslužijo ali si še bodo.

Prva stvar, ki jo bomo pri tem pustili zunaj, so tujke in podobne ljubke gravžarije. Te so namreč za pusice in z njimi nikogar ni mogoče prav resno matrati. Večina spletnih nakladačev jih itak uporablja v pogovornem jeziku in se jih  tako tudi črnih na belem ne prestraši preveč, velikokrat tudi takrat ne, ko bi se pravzaprav morala.

Torej: danes ne bomo strašili z besedami.

Prosim vas, da vstopite in zaprete vrata za sabo. 

Dobrodošli!

(Avtorica slike: Frišna. Obdelava: alcessa)

Continue reading


Klingt irgendwie gut. :-)

“Wegen seiner in der Hauptverhandlung zu prüfenden Gefährlichkeit kommt die Unterbringung in einem psychiatrischen Kartenhaus in Betracht.”

(QUELLE)