Category Archives: WORDS IN EDGEWAYS

V sredo pa lepo besedo

Moedertaal

Yezh vamm

Mateřský jazyk

Gepatra lingvo

Emakeel

Lehen hizkuntza

Äidinkieli

Anyanyelv

Sermo patrius

Gimtoji kalba

Dzimtā valoda

Język ojczysty

Limba di dadã

Katutubong wika

Anadili  

Za globoke misli o materinščini (oziroma očetovščini, v nekaterih jezikih Wikipedie) pa naj vas napotim kar na Mezzopisano … 🙂

Advertisements

V sredo pa lepo besedo

Kaj naredijo nemški nadrejeni, ko ugotovijo, da ne zaposlujejo dovolj žensk? I kaj neki, zaposlijo eno, ki zviša kvoto zaposlenih žensk, najmanj na 1. Posmehljivi izraz za žensko, ki je bila nekje sprejeta zaradi ženske kvote, ne pa tudi zaradi svojih sposobnosti, je v nemščini

Quotenfrau

Grda beseda, vem, vseeno je ta besedotvorni vzorec zelo uporaben, kadar hočemo opisati prebrisanost nekoga, ki upa, da si bo s pritegnitvijo določene osebe ali skupine oseb pridobil prednosti v očeh javnosti.

Včasih se vprašam, ali dejansko obstajajo ljudje, ki jim je bila kdaj namenjena funkcija

kvotnega geja, pa tega mogoče niti ne vedo.

Jasno, da sama kdaj pristanem v vlogi

Quotenausländerin

po navadi to pomeni, da nekdo prekomerno pogosto v moji bližini teatralično servira prijaznost do tujcev, iz čistega strahu, da bi kdo pomislil na ravno obratno lastnost. In jaz sem potem dokaz, da ta oseba kao zna s tujci. In potem se me hvali, ker poznam nemške besede z več kot 3 zlogi, pa previdno sprašuje, ali vem tudi, kaj pomeni xxxx in take. Za svojim hrbtom pa služim kot narativni dokaz za neodklanjanje tujcev pri taki osebi (“nisem sovražna do tujcev, zadnjič sem se pogovarjala z alcesso, pa je nisem brcnila v rit, čeprav mi je mestoma malce prepametna, ravno nasprotno”).

Da ne bo pomote: če temu pojavu nisem izpostavljena prepogosto ali pa vsaj ne s strani oseb, od katerih bi pričakovala kaj več, se prav lepo požvižgam nanj. Obstajajo veliko hujše stvari kot malce strahu pred tujci.

Pa vi? Ste že bili Quotenperson?


V sredo pa lepo besedo

Nimam izbire. Kot čisto frišna … eee … fenica Lane Del Rey moram slovesno uvesti tale izraz:

Schlauchbootlippen

Nemci torej povsem neromantično govorijo o gumenjakih, če so ustnice preveč napihnjene.

V angleščini v tem primeru vsaj govorimo o čebeljem piku:

Bee-stung lips

Tja, Lanine mi niso všeč, v bistvu mi je za ves njen imidž vseeno in tudi vprašanje njenega staroholivudskega glamurja me ne vznemirja preveč …


V sredo pa lepo besedo

Beseda, ki me ta teden ne pusti na miru, sploh, je:

QAR

Se opravičujem vsem, ki niso razumeli. Beseda seveda pomeni:

LEHLWA

Pa v estonščini?

LUMI

Latinščini?

NIX 🙂

Romunščini?

Zăpadă

Razumete? Ja, gre za sneg: včeraj smo ga dobili drugič. 1 centimeter in 30 nesreč v Karlsruheju … 😯


V sredo pa lepo besedo

Danes bom ZELO preprosta: beseda, ki me ta teden ne pusti na miru, sploh, je:

Le HuffPost

Kaj da si obetam, začetnica uboga? I, kaj: francoske zapise na teme, ki jih drugje obravnavajo v angleščini, da vsaj približno vem, kaj hočejo povedati.

Prvi glagol, ki sem se ga naučila na Le Huffington Post, je na žalost tragičen: se suicider 😦


V sredo pa lepo besedo

Pa začnimo z diagnozo: prva polovica januarja je bila za večino nas naravnost grozna.

No, sem kaj pretiravala? Tisti, ki ste v prvih dveh tednih novega leta naravnost uživali: sedite, pet. Pa mama naj gre k strokovnjaku za delohololizem in kronični optimitistitis z vami.

Vsi ostali pa: gremo se safr. Pika.

Ko sem razmišljala, katera od tipičnih grdobij me v zadnjih dveh mesecih poleg vsega hudega NI ujela, sem jo kar hitro našla:

BOLEST HLAVY (cs)

HOVEDPINE (dk)

PEAVALU (es)

GALVOS SKAUSMAS (lt)


Zakaj?

Ne bom se več pretvarjala: najbrž zato, ker bolesti hlavy tudi sicer nikoli ne fašem. Zato pa kup drugih zadev, o katerih zdaj jaz tu ne bi. (Točno tako, možu moram kar naravnost povedati, da zdaj jaz tega ne bi, zadeva ni izgovor. Na srečo tudi česa takega ne fašem prepogosto)



V sredo pa lepo besedo

Predvidevam, da sem se na blogu že nekajkrat, kot se za badensko gospodinjo spodobi, pohvalila s svojimi lončnicami?

No ja, če sem brutalno iskrena, se nimam z ničemer hvaliti: lončnice, ki mi ne rastejo, pristanejo v smeteh in pač kupim nove. 😳 Uspevajo pa mi itak samo tiste najmanj zahtevne, na primer plezalke in monstere. No, pa ena ogromna, košata, prelepa zamija, za katero vem, da sem se že hvalila z njo, zato se danes ne bi … 🙄

Zadnjič sem na spletu mimogrede zagledala slovensko besedo, ki mi je zelo pri srcu že kot latinska osnova pripadajočega angleškega in nemškega izraza, čeprav ne vem, zakaj. Se pač dobro sliši. Ampak slovenska je še lepša:

SOČNICA

SUKKULENTE (nem.) SUCCULENT (ang.)

Mmmmm …

Ne pustite se zmotiti, ker med sukulente spadajo tudi kaktusi oziroma kup enih bodičastih rastlin, ki jim je skupno to, da v listih hranijo vodo za slabe čase. Sem spada tudi kup enih ljubkih zelenih zadevic s sočnimi listki ali prelepimi cvetovi, ki se jih ne morem nagledati …


V sredo pa lepo besedo

Obožujem jih in sem srečna lastnica kar dveh: enega mi je kot papirnati model iz Tehničnega muzeja v Münchnu naredil dragi, drugega pa sva prinesla iz muzeja v Göteborgu na Švedskem. Poznali so ga že stari Grki, pozneje ga je Sir David Brewster patentiral in dobil je ime “gledalnik lepih podob”: καλός (kalos) + εἴδος (eidos) + σκοπέω (skopéο) (vir), slovensko:

KALEJDOSKOP

Beseda mi je zelo pri srcu, kljub temu, da nimam pojma o grščini … Zveni kot dogodivščina posebne vrste, kar zdrsne z jezika …

Ideja, da se v notranjosti kalejdoskopa zadeve zrcalijo do lepega, me navdušuje. V svoj ročno narejeni kalejdoskop namreč lahko vstavljam kar koli in podobe, ki nastanejo pri obračanju, so vedno lepe in zanimive. Kupljeni kalejdoskop ima na koncu stekleno kroglo in v notranjosti zrcali to, v kar to kroglo usmerim, torej na primer lesenega ptiča na stropu, tako je tudi nastala moja zadnja novoletna čestitka za vas (v kalejdoskop je najprej gledala Lumix, potem pa še dragi).

Kalejdoskopske podobe pa lahko izdelamo tudi na internetu … Veliko veselja.


V sredo pa lepo besedo

“ena beseda za tvojo sredo :P” – pod točno tem naslovom mi jo je poslala Kitty Slovonova:

Рукомойник

Draga китти, spasiba (спасибо), kot vidiš, sem besedo kuj prevedla v cirilico 🙂

Ah ja, vsi ostali se najbrž sprašujete, za kaj sploh gre.

Gre za … rukomojnik. Po slovensko naj bi bil to:

ROKOMIVČEK

Naj razkrijem še, da Švedi podobno zadevo z zbiralnikom deževnice uporabljajo za splakovanje stranišča v hotelu na drevesu.

Tudi če se vam bom zdela čudno perverzna, zdajle, ob koncu leta, z vsemi mojimi podpasovnimi namigovanji, naslednje besede ne morem zamolčati – ko gre za stranišče in ne za umivanje rok, bi stvari bilo treba reči

задницомойник

RITOMIVČEK

ne da, Kitty in Mojstrovi prevajalci? 😈


V sredo pa lepo besedo

Današnja beseda zelo natančno opisuje, kaj sem počela včeraj:

SCHWÄNZEN Continue reading