Category Archives: ZA STARE BETEŽNE OČI

Maji v Speyerju

Tako gledano sva se tudi malce žrtvovala: pustna nedelja, toplo sonce, midva pa v muzej namesto v naravo.

p1380365

Razstava o Majih v Speyerju bo sicer na voljo vse do aprila, vendar februarja vsaj teoretično obstaja možnost čedalje lepšega vremena, da čedalje daljših dni niti ne omenjam, zato je bilo vsekakor najbolje v Zgodovinski pfalški muzej iti čim prej. Če ne drugega, bom izvedela, kako drugi ljudje živijo z naravo – vedno zanimiva tema.

Izkazalo se je, da so si Maji omislili boga koruze. Ni slaba ideja. S koruznimi listi naglavno okiteni moški so tako za malo denarja pridobili status zemeljskega kraljevskega božanstva.

p1380409

Še boljša ideja je bila boginja čokolade – človek jih čisto razume!

p1380417

Da so božje lastnosti pripisovali tudi mačkam, je ravno tako razumljivo. Nekako pa jim ni uspelo v vsakem primeru izdelati strah vzbujajočih podob jaguarja oziroma z jaguarjem okitenega moškega. Polboga. Kar koli. Buci buci, lepotec!

p1380377

Maji so zelo inteligentno ljudstvo, ki je poleg koruze stavilo na astronomijo, matematiko, astrologijo in druge duhovne vsebine. Zadevali so se s čokolado, z gobami, drugimi naravnimi strupi, dimom, krvjo, menda tudi z alkoholom, v skrajni sili pa so si duha razširjajoče substance za vso večnost dokazano privoščili s klistirjem.

p1380401

Tudi njihova pisava je izredno zanimiva in povsem ljubka.

p1380436

Ravno tako zanimiv je stripovski slog slikanja, ki se ga nisem mogla nagledati. Živahen, ne da?!?

p1380394

Tudi glede dragih okrasnih kamnov niso imeli slabega okusa: žad je resnično dobra izbira.

p1380427

Čeprav: v zobe si ga sama ne bi dala vdelati.

p1380434

Maji so bili tudi športniki: igre z žogo in ples sta bila velikega pomena, očitno pa tudi boksanje, kot dokazuje ta figurica škrata z boksarsko rokavico.

p1380405

Krasna razstava. Ena najboljših sploh. Človek na vsakem koraku najde zanimive informacije in slike, knjige o Majih, ki jih zdaj želim prebrati, so se kar same dale na seznam.

Toplo priporočam!


Nekoč, nekje

Sobotna ljubljanska jutra so bila pretežavna za kar koli drugega, zato sem še dopoldne pogosto odpešačila na železniško postajo.

Med potjo se nisem mogla izogniti razmišljanju o preteklem garaškem tednu, analiza, sinteza, projekcija, okej. Bo. Dobra stran garanja za plačevanje najemnine mladi pianistki, ki v Ameriki pazi otroke, da si lahko s fulbrajtom privošči študij, je vsesplošna življenjska amnezija. Čez teden moram drugim poklicno pripovedovati veliko tega in mi ni treba razmišljati še o sebi. Kaj šele o tem, da predavateljstvo tudi ni ta pravi poklic zame. Kaj pa naj bi? Najemnina, diplomiranka, lajf. Pika.

Na srečo mojih cajtngov drugi obiskovalci ljubljanske železniške postaje niso preveč cenili. Izbiro med Süddeutsche, Frankfurter Allgemeine in Zeit sem opravila kar na licu mesta; odvisno od privlačnosti člankov na prvi strani.

Oh, ti časi! Ko sem še verjela, da obstaja Nekje, kjer so se judje sposobni izraziti o čisto vsem, analitično, strastno, osebno, neosebno, v dolgih besedah in z vso potrebno kompleksnostjo. Mene so bili v nasprotju z vsem tem krasnim novim svetom naštrikali povsem preprosto, zato med drugim tudi takšnih fines kot “levi in desni cajtngi” takrat nisem obvladala, sploh. Glavno, da vsebujejo dolge besede in še daljše članke.

A ti to bereš?
Je zanimalo francoskega soseda v moji novi nemški vasi, ki je z okom petelinjim zagledal Spiegel v moji roki. Seveda, se mi hoče biti navdušena, veliko zanimivih člankov vsebuje, na žalost imam zaradi preveč dela časa samo za en sam cajtng, ma paše, pa četudi pred spanjem.

Včasih.
Mu oklevajoče odvrnem.
Ne morem si privoščiti iskrenega odgovora, na podeželju je po vseh izkušnjah sodeč bolje biti previden tudi glede branja in ljudi ohranjati neobveščeno prijazne.


Fulda, because why not.

P1310422 Continue reading


Real Life

P1310059


Klasse.

“Römische Dekadenz, wie?”

“Ja, warum nicht. Ich kann mich nicht mehr erinnern, wann ich zuletzt schwimmen war.”

Dabei mag ich Schwimmbäder.

Na gut, das heute war kein Schwimmbad, sondern eine waschechte Therme. Mit Heilwasser. Schön war es trotzdem.

“Mal sehen, ob wir nicht die jüngsten sind.” sagt mein besorgter junger Mann.

Sind wir nicht, auch nicht die ältesten. Die Besucher geben sich überhaupt nicht für Klugscheißerstatistiken her und das ist auch gut so.
Nun ja: Außer uns. Wir sind die einzigen ohne Badelatschen und Bademäntel. Totale Anfänger halt. Dafür sind meine Zehennägel perfekt lackiert, seit dem letzten Schwimmbadaufenthalt habe ich mich halt geändert. Ich glaube aber, dass das völlig umsonst war und allen egal ist. Die Welt interessiert sich heute nämlich gar nicht für mich.

Wie geil ist das denn.

Also schwimmen, von vielen Wasserstrudeln massieren lassen und abhängen, vom Außenschwimmbeckenrandlauf. Auf Liegestühlen eindösen, das Schwimmbeckenprogramm wiederholen, es sind ihrer drei. Schwimmbecken. Und überhaupt nicht überlaufen, die müden Weihnachtsshopper kommen wohl später.

Klasse.

Irgendwann werfe ich meine Bikinihose in den Müll, sie ist zu groß und rutscht zu schnell runter. Zum Glück hatte ich die Reserve dabei.

Ein wenig später bereuen wir die zu Hause hängenden Bademäntel noch mehr: Damit könnten wir ins Bistro nebenan. Wir haben Hunger. Also nochmals die 3 Schwimmbecken, raus, dann Dusche, Fön, Restaurant. Salat. Die Zwiebelringe lasse ich liegen und klaue Pommes bei meinem Schatz, um das Essig aus der Bahn zu werfen. Dann Kaffee.

Zu Hause fische ich meine letzte Einsendearbeit aus dem Briefkasten. Also schon korrigiert.

“Willst du nicht reinschauen?”

“Nö. Nach den Feiertagen. Heute habe ich keine Lust auf Überheblichkeit. Schon gar nicht auf unleserliche.”

Weil das ja klar ist. Als Kaufkraft ist man geschätzt, auch frau, sogar ausländisch. Sobald man aber irgendwas in Anspruch nimmt, wenn auch berechtigterweise, ist das mit der Schätzung so eine Sache. Und bei einer Ausländerin? Ist halt so eine Sache. Man soll ja heutzutage bekanntlich dankbar sein, in Deutschland leben zu können, und gar nicht so tun.

Dabei ist die Zahl der Einheimischen, die davon ausgehen, dass ich automatisch über sie herziehe, riesig. Zu groß. “Du hast ein Blog? Kannst dich dann in deiner Muttersprache so richtig auslassen, wie?”

Nö. Ich hab’s nicht so mit Zwangslästern. Lästerzwang. Ich lese halt Bücher und beobachte Menschen. Konzentriere mich auf das Wesentliche im Allgemeinen. Die Nationalität ist mir dabei schnuppe. Sorry. 

7as


rozice


I’d hit it … and not.

When seeing Ellen kissing Rob today I realized I still find him terribly attractive. Or, as the Germans would put it: I wouldn’t push him from the edge of my bed …

Funny thing is, I used to adore Rob Lowe as a teenager and nowadays, I still get that dreamy feeling anywhere near his pics or even when thinking about him. Jep.
Good matured, isn’t he?

Other Real Hot Guys of Hollywood I’d hit?

Ian Somerhalder. Oh yes!

Adrien Brody. Definitely. (David Beckham, I love you.)

And Beyoncé!

 

And the guys I’d send away fast and furious?

There’s Brad I’d push into the Pitt.

And that Clooney guy, also.

Not to forget Ryan Gosling.

 

Who told you women shouldn’t talk that way? 🙂

Come on, bring it on and don’t forget:

De gustibus non est disputandum


Let me count the ways

You know the story about a frog in a pot with water that is being heated up gradually? How the poor animal cannot feel it’s boiling, according to the famous legend?

True or not, I think the story describes some things in life quite well.

Like … getting old?

rusty

I’m a busy girl and so I haven’t noticed some of the less obvious signs telling me that, yes, I am 40 already. There’s cellulite and wrinkles and an occasional gray hair and my muscles are as flabby as always (despite working out), but these are the signs we all tend to check from time to time. I also tend to forget them. In front of a mirror is not my favourite place to dally, it has never been. Which explains some of my sartorial choices and the inability to distinguish between cheveux and chevaux to this day, really 😈

But what about other things? Any other signs I am in fact getting old and have been all this time, inevitably? Well, yes:

– After the last Paris trip I have sworn to myself never to book the cheapest hotel possible. Ever. It’s not romantic and after having tried to visit as many museums as possible, you need a good sleep which won’t be interrupted by people hitting each other and yelling.

– Our bed has become the … lap of luxury: only organic cotton is ever allowed and this year, we decided to skip Xmas presents to buy new blankets. Filled with camel hair. Yes. The stuff camels shed when the weather turns from freezing to warm is the best ever to cover your tired, old body with at night.

– I have never owned so many cardigans as I do now. I think I am officially in love with the concept: you can zip/button up the thing or not, you can take it off when it’s too hot and put it in a small bag you’ve sewn for that purpose (to carry tiny cashmere cardigans in a handbag) and you can feel well warmed up by your ersatz blanket whenever the need arises. Which happens more often, as you grow- exactly. 🙂 Old.

– It seems my collection of arm warmers (a pair of yak ones only, right now) will see the same fate: I adore all that knitted stuff covering a half of my hands. And I have always hated sleeves that are too short – meaning just about reaching my wrists – even as a young person. Believe me, at my height and clothes size, sleeves are usually dimensioned to offend.

– I have never in my life spent so much time cleaning as recently. Mind you, ours is still not the cleanest place because we both work too much and sleep too long to keep everything tidy and spotless, but it’s better now than it has ever been. Plus, I love cleaning, I always have. I wonder what’s to become of this … 😯

– I tend to buy clothes made of organic or recycled materials, mostly they are simple basics I can combine to get exciting styles 🙂

– Last week I said to my husband I am going to spend my retirement working out, making out, reading and sewing new things from old ones. 😳

– I don’t seem to remember the third meaning of the word “party”: there’s “political party” and there’s “contract party” and then there’s … errr … ? 😈

dino


Just in.

P1180259

Yes, I am really going to do it.

Wear skirts and dresses more often, that is.


No, I Don’t Like It. Paris. (But it was still worth it.)

1 treppe

2 okno

3 ubahn

4 mraz

5 happy feet

6 versaj

7 versaj

8 versaj

9 trianon

10 trianon

Continue reading