Zadnjo ponedeljkovo juho sem skuhala v torek, prvega listopada, saj sva se 31. vinotoka malce predolgo potepala, da bi nama ostalo časa za kosilo.
November sva torej uvedla z juho za kosilo, natančneje z vegansko brokolijevo juho.
Recept sem našla pri Joy the Baker in ga malce prilagodila, v izmišljeni bitki “kremna brokolijeva juha s smetano” proti “kremni veganski brokolijevi juhi” vegani zmagajo. Absolutno, tudi moj malce mesojedi dragi se strinja.
Sestavine:
1 brokoli (moj je bil srednje velik)
100 g indijskih (cashew) oreščkov
kumin, muškatni orešček, črni poper, gorčična semena, sol
1 žlica maščobe (npr. prečiščenega masla ali olivnega ipd. olja)
pribl. 1 liter vode (za ogromno juhe za 2 osebi, ki za kosilo jesta samo to, ali pa za 4-5-člansko družino, ki prenese le običajne količine juhe)
Priprava:
1 uro pred začetkom kuhanja oreščke namočite v vodi.
Čez eno uro:
Brokoli operite, očistite, narežite na cvetove in ga skuhajte na mehko. Ko je kuhan (čez ene 5 minut v vreli vodi), ga odstavite in vode ne odlijte, temveč samo snemite pokrov z lonca.
V loncu za juho na maščobi na kratko popražite začimbe, dodajte kuhane brokolijeve cvetove in tudi brokoli malce (2-3 minute) popražite.
Odlijte vodo z oreščkov in jih v sekljalniku temeljito pomešajte z brokolijevo vodo – dolijte samo toliko vode, da oreščke prekrijete ali za kak cm več, ostalo pa zlijte v lonec z brokolijem. Iz oreščkov in vode bo med sekljanjem nastala gosta mlečna tekočina. Recimo ji veganska smetana.
V lonec z brokolijem dolijte še 800 ml vode, zavrite in posolite. Kuhajte na srednjem ognju in čez kakšni 2 minuti dodajte pasto iz oreščkov. Odstranite s plošče in s paličnim mešalnikom naredite gosto, kremno juho.
Po želji lahko dodate še črni poper iz mlinčka, jaz sem v juho natresla malce nastrganega dimljenega tofuja.
moosings 
November 7th, 2011 at 10:23
Obožujem brokoli. Tofu bi izpustila. Sliši se slastno.
Mi sicer nismo vegani, ampak vseeno ne maramo “smetit” juh s smetano. Običajno brokolijevo steblo olupimo in narežemo na drobne lističe, pražimo, postopoma zalivamo s toplo vodo, solimo&popramo&muškatimo, zadnjih nekaj minut dodamo še cvetove (ne maramo razkuhane zelenjave), na koncu zmiksamo. Vse skupaj se ne kuha predolgo. Če želimo, da je bolj nasitno, damo en manjši krompirček zraven. Odlična zadevica in kar je najbolje, vse dele brokolija se porabi (in poje) 😉
ps: ni dileme, kaj bo danes za kosilo.
November 7th, 2011 at 10:30
Smetana v juhi je v redu, če tako kot jaz nisi škrt pri (ayurvedskih) začimbah :-), vendar bi se je res naveličala, če bi jo jedla vsak teden. Sem pa tudi že dodala krompir za bolj gosto juho, ja.
Samo da je vedno kaj novega 🙂
November 7th, 2011 at 11:45
O, juha z oreški, to mora bit pa res dobro …
A veš, da jaz zdaj delam brokolijevo juho z bučkami, malo sem samo priredila tisti tvoj recept za bučkino juho z baziliko. Če je zelenjava dobro skuhana in jo potem temeljito zmiksaš, sploh ne potrebuješ smetane, je zelo kremasta! (Ampak smetana vseeno paše kamorkoli, tko 😉 )
November 7th, 2011 at 11:51
Dobra je, brez pretiravanja.
Jaz tudi včasih dam še bučko zraven, če se mi kakšna valja po hladilniku, kar počnejo večino časa, ker jih vedno nekaj kupim kar tako. Pa strinjam se: zmiksana zelenjava je čisto dobra tudi brez smetane.
Ker juho kot glavno jed jeva vsak ponedeljek, se trenutno še trudim iskati čim bolj raznovrstne recepte, od slane vode z žličko olja in zelenjavo iz zamrzovalnika (iz supermarketa) do taiste juhe z žličniki, ayurvedskih juh s smetano ali juh s krompirjem, zdaj pa še ta veganska varianta, ki jo bom tudi preskusila na več načinov.
Je pa smešno, da sem pozabila omeniti, da praviloma uporabljam samo sojino smetano z manj maščobe, se pravi, da so moje smetanske juhe večinoma veganske 😀
November 7th, 2011 at 12:46
jaz nisem ravno pri vege-karkoli. ampak, ako to prehrambena vera dovoljuje, naj svetujem naslednji substitut za pire kartofelj: brokolijeva stebla uporabiti namesto krompirja, jih speštati s paličnjakom, dodati eno pikolo pikico topljenega sira in še eno pikolo pikolico gorgonzolčke. NEMARN dobr!!! čeprav, ako prav razumem to ne gre za vegane? za vegetarjance pa? ehhhh, kako je to komplicirano, včasih mi je mati rekla ‘jej mulc zbirčni’ pa si se kategoriziral samo kot zbirčen ali nezbirčen, zdaj rabiš pa vsaj črtno kodo, da veš kaj kdo je….
November 7th, 2011 at 12:55
Yemi, brokolijevo steblo vedno uporabim, če se le da, samo napisala nisem, da je recept bolj poetičen :-).
Tudi juho s sirom velikokrat jeva, v teh variacijah: zelenjavna juha brez smetane s parmezanom/z nastrgano mocarelo, zelenjavna juha s sirom feta namesto smetane, krompirjeva juha s sirom feta … Juho z gorgonzolo pa naredim samo zase, ker dragi gorgonzole ne mara.
Krompir imam zelo, zelo rada, zato ga z veseljem uporabim za zgostitev juhe in vse drugo, kar mi še pade na pamet.
Dokler dan za dnem sama služiva dnarce za svoje kosilo, sva po mojem skromnem mnenju lahko izbirčna do neskončnosti in naprej. Saj veš: ker naju kot ateista po smrti ne čaka čisto nič, bi bila precej neumna, če ne bi živela po svoje, kjer koli se to pač da brez prehude škode … 🙂 Še bolj neumna bi bila, če bi jedla to, kar so jedli najini neizbirčni predniki … 😈
November 7th, 2011 at 13:04
saj. jaz recimo sem dokaj nenavadne veroizpovedi: nič kar je povezano s fermentiranim mlekom, razen po termični obdelavi. rem torej sir na pici, ne pa natur sira (pa so spet izjeme, kak paški in parmezan sta omejena samo z intakejem kalorij) jogurti bljak. kisla smetana bljak, skuta bljak (RAZEN v skutnih štrudlih ipd).potem ne maram vložene zelenjave, pa še kaj bi se našlo…včasih že sama več ne vem kaj pravzaprav jem.:)
November 7th, 2011 at 13:09
🙂 Včeraj sem po radiu slišala, da ljudje z več želodčne kisline določenih stvari ne prenašamo najbolje. Pri meni je to med drugim kis (vložena zelenjava, razen v majhnih količinah, če je res treba) – – mogoče pa je tudi fermentirano mleko prehud vpliv za tvoj želodec, ker ta že ima vse, kar rabi?
Drugače pa je tudi pri meni marsikdaj cirkus, pa kaj češ. 🙂
November 7th, 2011 at 13:16
mislim da je pri meni kislina bolj v glavi….. vsaj kar se ‘žužkov v mleku’ alias mlečnih bakterij tiče :D, v smislu: I’m not eating anything that plans to crawl and party around my intestines…
November 7th, 2011 at 13:33
O, to pa ni praktično, v tvojem črevesju namreč tudi tako kravla kup zadev, brez katerih ne bi zmogla prav ničesar prebaviti, niti mojih zapisov ne 😈
November 7th, 2011 at 14:38
O, super. Zdaj pa vem, da so cashews indijski orescki. Vedno jih imam pri roki–za podobne recepte in/ali pa za grickanje kar tako.
November 7th, 2011 at 14:38
Jaaaa, grickanje 😀 Glede tega se jih kar bojim, tako dobri so ….
November 9th, 2011 at 16:43
+ oreški
—- tofu
…predlagam namest tofuja malce fincanega popečenega pršutka, cca 3mm debeline šnita naj bo
Ok, zdaj me razsvetilite: tofu ima okus po tofuju in naj bi nadomestil mesko? Ali ima on kako drugo vlogo v nemeskastem prehranjevanju?
November 9th, 2011 at 16:49
Pršutek je navadna svinjarija :-), pa še v dobri juhi nima kaj iskati.
Tofu ima okus po marsičem, tale je bil dimljen in sem ga dodala le mičken. Drugače pa ga redno uporabljam kot vir beljakovin. Ogljikovi hidrati me ne privlačijo preveč, če niso v zelenjavi …