Ker je smrdel, jasno.
Resda bi bilo bolje, če bi že v trgovini opazila, da toaletni papir po znižani ceni oglašujejo kot prijetno dišeč, vendar na to možnost pač nisem pomislila in nisem brala opisov na embalaži. Zanima me samo število plasti (4): ste res mislili, da prevajalci beremo opise izdelkov in navodila za njihovo uporabo?
Pri poceni papirju sem si privoščila pomoto kljub temu, da že dlje časa kolnem proizvajalce in prodajalce higienskih vložkov, ker mi na vso silo hočejo zasmraditi življenje: imam občutljiv nos in kar je njim dišava, je meni obupen smrad. Skrajni čas bo za menopavzo, se mi zdi. Ali pa za drage vložke od biokmeta, dobavljene še pred sedmo uro zjutraj.
Predstavljajte si, da je v manjšem kraju v nedeljo ena taka fajn prireditev, dan je lep in sončen, sprehajate se med stojnicami in ves čas vam pod nos sili tako imenovana dišava iz toaletnega papirja. Vaša prva misel je, da morate domov in pod tuš, potem pa ugotovite, da isti smrad oddajajo tudi drugi obiskovalci prireditve. Seveda: en sam večji prodajalec na vasi, ista posebna ponudba, veliko kupcev. Veliko smradu.
Ljeh. – – –
“Mal je čuden,” pravi moja frizerka, “ne maramo ga preveč, ker se nam prilizuje na tako ogaben način.”
Stranke se smejimo, medtem ko Hairkillerki oponašata vedenje njihovega novega svetovalca za marketing.
“Upam, da vam ne bo treba te sluzljave vsiljivosti po novem oponašati?” sem malce zaskrbljena.
“Ma ne, po novem moramo strankam pogosteje svetovati, kaj bi še lahko naredile z lasmi oziroma kaj še ponujamo pri nas. To mi ni všeč, ta vsiljivost, če kdo hoče kaj posebnega, nam bo že povedal.”
Moja najljubša vrsta frizerke. Če kaj hočem, bom že rekla, če imam vprašanje, ga bom zastavila, drugače pa bi samo rada striženje v miru.
“In, ti je všeč?”
“Jaaa!” posnemam njeno prejšnje posnemanje njihovega svetovalca za marketing: “Super je!” sem narejeno sladka.
Smeh.
No, frizura mi je res všeč, zelo kratka je, zato po novem kažem celo vrsto uhančkov.
Poletje in to.
moosings 
June 7th, 2014 at 00:08
Uf, tole z vonjem pa razumem 😦 Mene moti tudi vonj po kakšnem mehčalcu, v katerem se je namakalo oblačilo, ali pa parfum na drugi strani ceste … Lažje prenašam načeloma zoprne vonje, hecno.
Frizure nam pa ne boš pokazala? Mogoče ob naslednjem OOTD? 🙂
June 7th, 2014 at 16:04
Ja, zadeva je kar problematična … Tudi dejstvo, da kdaj istočasno uporabljam deo, ki po nečem diši, lak za lase z vonjem, losjon za telo z dišavo … brrrr. Še dobro, da parfum uporabljam le zelo redko – kdo pa hoče dišati po sanitarnih pripomočkih, izdelkih za lase in še parfumu povrhu?!? Kar po vsem živem naenkrat, res? Moj deo brez vonja vsebuje aluminij, zato sem ga šla zamenjat za takega brez aluminija – saj je v redu, ma zakaj mora dišati?
Mehčalec pa vsaj pri nas ni problem – Ecover diši samo pred pranjem … Resnično hudo trpim tudi, ko greva hribolazit. Okej, hribi niso gore, ma ženskice v belih bluzah, obvezno unikatno verižico okrog vratu in z jebenim parfumom bi jaz dala v cajtng: “Glejte jih, ženske, ki se bojijo narave in jo zato na vsak način hočejo zasmraditi s svojimi urbanimi vonjavami” 😦
June 8th, 2014 at 22:55
Oh, saj se tudi pri nas doma uporablja minimalna količina skoraj nedišečega mehčalca – mene motijo tuji mehčalci 😦 V hribih še posebej.
June 9th, 2014 at 21:43
Hmmm 😦 zdi se mi, da sva v manjšini. Obstaja možnost, da so dišave dokaz urbanosti 21. stoletja 😦 in da smo neljubitelji arogantni ali pa preprosto luzerji 😦
June 11th, 2014 at 13:26
Še ena neljubiteljica dišav – sploh! Nikoli (!!) ne kupim papirja z vonjem, ker so mi vsi ogabni, sploh pa – se mi to zdi trapasto. Dolgo časa sva v Lidlu kupovala enga kao recikliranega, sicer 3-slojnega, ampak je bil ok, zdaj so ga stanjšali in je nič od niča, tako da smo prešaltali na enega drugega. Ne prenesem vonja po parfumu v dvigalu (ponavadi itak neki čip). Kozmetike uporabljam zelo malo, ampak ta mora bit res blagih vonjev, drugač crknem in ja, mečem v smeti, sorry. Parfum imam samo en, še ta diši po bolj po pudru in ga uporabljam redko redko redko. Sem pa šele pred kratkim našla en deo brez al, ki nima prehudega vonja, zaenkrat sem zadovoljna.
Aja, pa dišave za dom – halo, a to res rabimo?? Zadnjič sem dobila eno res dobro eterično olje in sem se odločila, da naredim en home-made razpršilo (et. olje + voda) in je to vse, kar rabim od vonjev (ker mi je evkaliptus ok zaradi dihal, sivka pa za živce ;)).
June 11th, 2014 at 13:47
O ja, eterična olja velikokrat spadajo med izjeme, najbrž zato, ker naravne dišave, ki so nam osebno všeč, lažje prenašamo. Sivko in evkaliptus imam tudi jaz zelo rada, ravno tako meto, bezeg, vrtnice … Zadnja leta v določenih prostorih (WC in pod pomivalnim koritom, kjer so koši za smeti) uporabljam lesene kroglice, prepojene z eteričnimi olji z božičnega semnja, v omarah pa vrečke sivke 🙂 Včasih tudi uporabiva kadilo (smolo drevesa Boswellia sacra, ki jo daš na mrežico nad ogljem, tako kot v cerkvi), krasna zadeva! Nič od tega ni neprijetno, vse ostalo pa večinoma je.
No, eno izjemo sem si privoščila letos – na spletu sem naročila parfum (eau de toilette) na podlagi pozitivnih komentarjev. Je precej izrazit, vendar sem že v prvem trenutku vedela, da je idealen zame, vsaj za date zvečer, če že ne čez dan. Najbrž paše k moji nemajhni, nesuhi, nesvetli pojavi (Dita von Teese bo že vedela) …
June 13th, 2014 at 10:49
Ej, če najdeš tak parfum, popoln in kot mora biti, je super in sem prepričana, da ga ne boš zlivala na litre 😉 Na uspešne dejte!
Aja, ful huda frizura! Nisem nič komentirala, ma si me prav malo zrajcala, že itak sem na tisti tanki meji (spet; vedno), ko se hočem it na kratko postrič, čeprav imam zdaj končno taprav čop – po petih letih? Hja…
June 13th, 2014 at 11:01
Tja, s kratkimi in dolgimi lasmi ni šale! Velikokrat se zgodi, da si jih želimo v dolžini, ki je ravno nimamo :-), vendar moja dolžinska tehtnica bolj teži k zadovoljstvu ob kratkih laseh. Vsake toliko jih malce zanemarim, da vidim, ali bi mi malce daljši bolj ustrezali (iz katerega koli razloga), pa mi praviloma ne. Ko sem bila še mlada, so bili kodrasti in se je vsaj malo splačalo počakati, a bo iz njih kaj pametnega (z dolgimi kodrastimi sem zgledala starejše, vseeno). Potem pa so postali čedalje bolj ravni in to ni več to.
Pa seveda dejstvo, da pri frizuri izjemoma tudi moža vprašam za mnenje in on pravi, da mi kratki najbolj pašejo (me je pač že videl z vsem živim) ….
No, pa tudi to, da z užitkom grem k frizerju in rečem “daj me čist na kratko” in se potem pogajam, kaj točno to pomeni, nato pa lepo obsedim in pustim, da se nekdo pobriga zame 🙂 Najbrž iz istega razloga rada hodim tudi k zobozdravniku 😆