Asimilacija Nemogoča

Začela sem kar nenevarno: “O ja, pred šotor bova postavila vrtnega palčka, dobra ideja! Takega za napihniti.”

Očitno ni vedel, ali se šalim: “Nisem mislil resno.”

“Ne ne, jaz pa se čisto nič ne hecam, na dopustu hočem vrtnega palčka pred vhodom. Ma kaj enega, vsaj dva hočem. Na vsaki strani. Glej, saj niso tako veliki - samo pol metra.”

Usta mi lezejo proti ušesom, prsti drvijo po tipkah in miška nori: “Oooo, glej, a ni krasen?!?! Vrtni palček rabelj! Oh, pa zaštihanega tudi nekdo prodaja - glej … He, he, pa pijančka majo tudi… Hmm, tale obešenec pa prav deprimira, ne da? Tega nočem. O la la, tale seksi palčkica bi najbrž privabila ful folka pred najin šotor, kaj praviš? Oooo, glej ga revčka, tega je nekdo povozil … Ah, pa ekshibicionista tudi majo?! Celo dva, ojej: tri, že vidim, da bo težka odločitev. Grozn: harakiri-palček, ruska ruleta, starodavni morilec … Hm, kaj pa tale kaže? Ho ho, FKK …

“Nazaj moram.” Gleda me, kar malce prestrašeno, sekundo prej se je še smejal z mano.

“Ne se bat, nobenga ne bom kupla. Čeprav, tisti ekshibicionist…?!”

(Pomlad me daje, ja.)

Pridevnik v slovenščini - določnost

Ste vedeli, da tudi v slovenščini izražamo določnost, tako kot to počnejo Nemci s svojim der-die-das in Angleži (idr.) s svojim the?

Tudi slovenščina torej opisuje dejstvo, da smo neko stvar, človeka, živo ali neživo bitje z določenimi lastnostmi ravnokar omenili in je sedaj že znana tema. Ali pa je stvar tako enkratna, da ne more biti govora o poljubnosti.

Pri nas v takšnih primerih namesto določnih členov der-die-das-the uporabljamo posebno obliko pridevnikov, pri čemer pa je treba takoj povedati, da je pri pisnem jeziku določnost opazna le pri samostalnikih moškega spola ednine, in sicer v imenovalniku, v tožilniku pa le, če gre za nežive samostalnike. Opazna? Ja, samostalniki dobijo končnico -i, večinoma. Pri govorjenju se pri določnih oblikah (lahko) spreminja naglas.

Več o določnosti pri pisnem jeziku v tej PDF-preglednici.

BTW, Toporišičeva Slovnica je fajn.

Les Français.

IN ALSACE.

THEY KNOW HOW TO PARTY.

(Wissembourg, May 11)

.

THEY EAT LOVELY THINGS.

.

THEY MAKE BIRD WATCHERS HAPPY.

.

AND CYCLISTS, TOO.

Too Lazy To

…COOK

OPEN THE DOOR AND

WALK.

Kleingeschwätzeltes am Freitag

“Die meisten Leute haben Vorurteile gegen Ausländer. Dabei gibt es doch in jedem Land Leute, die nicht in Ordnung sind.”

(Sarah Elvers, zitiert im Spiegel 19/2008 vom 05.05.08, S. 190)

Meje mojega jezika

1. MEJE MOJEGA SVETA - V STAVKU

Povprečen stavek lahko primerjamo z dejanjem gledališke igre, v kateri se nekaj konkretnega dogaja, tam je glavni igralec, pogosto so tam tudi njegovi soigralci, na odru praviloma tudi mineva čas, včasih kdo prehodi kakšno pot, in vse to v sreči, nesreči, žalosti, smehu itd.

Pozornemu gledalcu in poslušalcu pri tem morebiti ne uidejo omejitve, ki vplivajo na razvoj dogodkov pri tej pomembni enoti jezika kot poteku enega dejanja. Pa si poglejmo preprost primer iz slovenščine:

Malo tudi za res.

Izkaže se torej, da Slovenija zahteva neprimerno večje kazni za prometne prekrške, kot pa to počnejo v bogati Nemčiji, državi splošnega cedenja medu in mleka. Kakšna krivica.

Dragi moji, če tega še niste vedeli, razlika ni samo v bogastvu in boljši označenosti prometnih poti, največja razlika je v kulturi. Splošni vozniški kulturi. In ta si v Sloveniji po mojem skromnem mnenju in slabih izkušnjah katero od novih kazni zasluži. Ne verjamete? Preverite sami – pa brez zamere:

Couldn’t Help Myself

BTW, I LOVE May.

Gone With the Wind. Schießfreie Bude. Polna hiša praznih ljudi.

Lep prvi maj želim, se beremo 5. velikega travna.

Macht keine Dummheiten bis 5. Mai!

May the power be with you till May 5th.

Kaj to biti? Slikovna uganka.